(INTERVJU) Matjaž Kek: Zagotovo ne bom šel tja, kjer mi bodo dali 50 tisoč evrov več

Da mu v teh dneh ni težko narediti nobenega dodatnega kilometra, se družiti ljudmi, ki so iskreno veseli uspeha slovenske nogometne reprezentance, nam je zatrdil. Pa tudi, da mu ni težko na intervjuju posedeti krepko dlje, kot je bilo sprva dogovorjeno. To je Matjaž Kek potrdil v začetku tedna, ko je obširno odgovarjal na naša vprašanja. Z Mariborčanom, ki je Slovenijo odpeljal na Euro 2024, prekinil njen 14-letni post brez velikega tekmovanja, smo se dobili pod Pohorjem, začeli pa precej bolj na severu.V trenutku, ko je bila Slovenija na žrebu za Euro uvrščena v skupino C, kjer sta že čakali Anglija in Danska, kasneje pa se je pridružila še Srbija, vas je kamera ujela z nasmeškom do ušes. Zraven vas je bil predsednik NZS Radenko Mijatović precej bolj resen, morda celo čemeren. Je šlo zgolj za naključje ali je kamera dobro povzela razpoloženje slovenskega tabora v Hamburgu?"Meni je žreb okej. Za predsednikov obraz morate vprašati njega (smeh), je pa jasno, da nas čakajo nasprotniki, ki so rangirani višje od nas. To bo izziv. Meni je bilo fajn že to, da je na tisti kroglici pisalo Slovenija. Nismo favoriti v skupini, a meni je v redu, nosi velik izziv, velik motiv. Ko nisi favorit, lahko nekatere stvari narediš mirneje, morda pritisk ne bo tako velik, kot če bi bili v lažji skupini."Na ponedeljkovem sprejemu v Dravogradu ste celo dejali, da je skupina najboljša možna."Prav zaradi tega, ker mislim, da bomo imeli mir in realno osnovo, kaj ta skupina prinaša. Zagotovo so se v nogometu že dogajala večja presenečenja, kot da bi Slovenija tu šla naprej. Nam je cilj, da gremo tekmovat, zbirat točke. Slovenija, jasno, ne more biti favorit proti Angliji. Z Dansko smo videli, kje smo, čeprav še vedno mislim, da tista tekma v Köbenhavnu ni objektivna slika. Srbija pa je dovolj velik izziv – lani v ligi narodov nas je ponižala v Beogradu, potem pa smo odigrali odličen drugi polčas v Ljubljani. A tudi to so vrhunski posamezniki, ekipa, ki lahko gre zelo daleč, če se vse skupaj zloži, lahko pa tudi razpade, kot se ji je zgodilo na svetovnem prvenstvu. Ja, težka imena, a velik izziv."Na velikem tekmovanju, na SP 2010, ste že igrali proti Angliji, Slovenija je sploh prvo svojo tekmo na velikem odru, na Euru 2000, odigrala proti predhodnici Srbije, Dansko pa dobro poznate z zadnjih kvalifikacij. Vam je všeč, da bodo na drugi strani stari znanci?"Vzporednice z zgodovino vlečete predvsem mediji. Toliko časa je minilo, da so izhodišča popolnoma drugačna. To so top imena. Anglija je eden od favoritov za lovoriko, na vse ostalo pa ste odgovorili že z vprašanji. S skupino sem končal, zdaj je treba vse skupaj dobro pripraviti, organizirati."Je bil vaš nasmešek morda povezan tudi s prizorišči tekem? Za slovenske navijače bodo zaradi bližine zelo atraktivna."Prizorišča so dobra. Cela organizacija turnirja bo na visoki ravni, predvsem Stuttgart in München sta zaradi bližine zelo dostopna. Seveda pričakujem razprodan slovenski sektor. Ne zato, ker je blizu, ampak zato, ker bo igrala Slovenija. Igrala, ne nastopala. Slovenci znamo dobro odgovoriti na evforijo. Ta zdaj sicer ni bila primerljiva s tisto, ko smo se prvič uvrstili, kar je popolnoma normalno, je pa bila nogometna strast prebujena, nogomet je ob vseh briljantnih dosežkih tako v ekipnih kot individualnih športih ponovno na prvih straneh. Po toliko letih čakanja, upanja, da se bo znova našla generacija, ki bo naredila nekaj takšnega, sem zelo vesel tega."Ste pa to evforijo po malem napovedovali. Večkrat ste dejali, da ni treba veliko, da se znova zaneti iskra."Marsikdo pozablja, da smo relativno dobro izgledali že v ligi narodov, da je tam bil postavljen temelj. Nisem črpal optimizma iz tega, da je bila kvalifikacijska skupina za mnoge lahka. Danes ni nič lahko, Kazahstan je imel na koncu 18 točk. Vse skupaj – spremljanje reprezentantov, oblikovanje jedra ekipe – me je navdajalo z optimizmom, hotel sem reagirati. Če bi se na to skupino odzval v stilu 'Joj, težko, probali bomo …', bi bilo za lase privlečeno. Rekel sem, da bo to skupina, v kateri se bo dosti vprašalo Slovenijo. Od prvega trenutka smo krenili, kot je bilo treba. V vroči Astani, čeprav je bilo minus 25 stopinj, smo dali jasno vedeti, da je Slovenija tukaj. Je pa bila Slovenija v tistem krogu reprezentanc, ki so ob Danski razmišljale, da se da iti naprej. Na koncu se je pokazalo, da je šele 22 točk bilo zadosti za napredovanje. Za optimizem sem imel trdno podlago, bilo je pa kar nekaj tekem, ko je šlo v eno ali drugo smer. To smo znali dobro izkoristiti. V še vedno relativno mladi ekipi sem v ligi narodov pogrešal konstanto, a v določenih momentih so fantje dobro izgledali – tako v tretjem razredu, ko je bilo treba v Atenah igrati neodločeno, kot lani v drugem, ko je bilo treba neodločeno odigrati v Stockholmu. Znali so odigrati na rezultat. Izpostavil sem pragmatičnost, kar ste mediji pograbili, a še danes, ko je vse skupaj že temeljito pregledano, trdim, da je Slovenija delovala pametno. Ni hotela biti všečna, ni se želela skrivati za mladostjo, zanimal jo je rezultat. Kar se dogaja zdaj, pa je potrditev, da smo delali prav."Pravite, da niste hoteli biti všečni, a Slovenija je na nekaterih tekmah predvsem s kombinacijami v napadu bila všečna."Skozi trening in avtomatizacije smo ogromno naredili na planu igre. Nekatere stvari smo skozi ligo narodov in prejšnje kvalifikacije popravljali, relativno malo razumevanja je bilo takrat, kaj se gremo, a ko smo našli tisto formulo, ko nam je trening potrdil nekatere usmeritve, predvsem postavitev z dvema klasičnima napadalcema in štirimi v zadnji liniji, je zadeva začela dobivati obrise. Z več treningi, z več tekmami smo prišli v serijo, ko smo redko izgubljali. S tem dobiš samozavest, fantje so začeli zaupati v našo idejo. Jasno, tudi v teh kvalifikacijah smo nekajkrat viseli, a za takšno ekipo, kot je Slovenija, je to razumljivo. Saj ne moreš ti kar zbrati 25 pik, pleniti s stilom Manchester Cityja ali Barcelone. Nihče danes ne govori, da smo v skupini dosegli največ golov, jih najmanj dobili, imeli najmanj kartonov. To pa je že nekaj drugega. O tem bom razmišljal."Koliko je k manjšemu nihanju pripomoglo ohranjanje jedra reprezentance? Ko ste začeli svoj drugi mandat selektorja, ste na prvi tekmi kvalifikacij za Euro 2020 v Izraelu v prvo enajsterico postavili šest igralcev, ki so pomemben del reprezentance tudi danes, še pet takih je bilo takrat na klopi."Pri naši bazi ni logike, da na vsaki dve leti, če ne uspeš v kvalifikacijah, zamenjaš vse od selektorjev, trenerjev, pa še 15 igralcev za povrh. Meni je to brez zveze. Nekatere stvari so se dogajale, fantje so rasli, eni z večjim potencialom, drugi z manjšim, skupni imenovalec pa je, da so se povezali na igrišču. Kaj je zunaj igrišča, niti ni tako pomembno, saj prihajajo iz različnih koncev Evrope. Da ne bo kdo mislil, da se držijo za roke, ko so skupaj cele dneve. Vzpostavljena je bila hierarhija, kar je zame po vseh izkušnjah iz trenerske kariere izredno pomembno. Ime in priimek te zgodbe je pozitivna komunikacija. Obojestranska pozitivna komunikacija, obojestransko spoštovanje, vrhunsko sodelovanje strokovnega štaba z igralci, povratna informacija od igralcev – kolikokrat so me igralci popravljali, pa po tehtnem razmisleku vidiš, da so želeli le dobro. To so bili kamenčki, s katerimi se je sestavljal mozaik v fantastičnih pogojih. Ustalili smo se na Brdu, ko je bilo vse skupaj končno adaptirano, zdaj imamo take pogoje, da se lahko samo smejim. Bila je tudi - bom rekel po mariborsko - pametnost vodilnih ljudi nogometne zveze. Zelo hitro so bile vse stvari rešene, toliko nam, toliko vam, da se tu niso vlekli repi. Neka izkušnja iz kar konfliktnih situacij po velikih uspehih pa je prisotna. Ko to enkrat doživiš, narediš vse, da se to ne bi ponovilo. Potem se to sestavlja."Ste že izbrali reprezentančno bazo za obdobje med prvenstvom?"Če velja na igrišču, naj tudi tukaj. Zelo pragmatični bomo. Vemo, koliko je v vreči, in s tem razpolagamo. Brez snobovstva, vzvišenosti. Skromno, a zelo primerno. Sem za to, da bo tudi odprto za navijače, za medije. Baza je bila izbrana zelo hitro, nismo leteli visoko, glavno je, da bomo imeli svoj mir, da bo dostopno, da se bomo v nekem trenutku lahko podružili tako z vami, novinarji, kot z navijači, da bo v centru dogajanja. Temelji so sicer postavljeni, a je treba vse skupaj obnoviti. Danes imam v mislih Ameriko januarja, marčevski pripravljalni tekmi, konec prvenstev, da posameznike ločimo, nato pa jih spet spravimo skupaj. Sezona bo takšna in drugačna. Mi smo bili, kar je v momentu nekega analiziranja najpomembnejše, novembra mogoče najslabši v fizičnem smislu pripravljenosti posameznikov. Šli smo bolj na motiv, na željo, na pomoč, ki smo jo dobili od cele javnosti. Cela javnost je bila po Belfastu prepričana, da nam ne more spodleteti, tudi mi, absolutno, a en procent dvoma, kaj, če se kje zalomi, je ostal. Vedno se lahko kje zalomi, tudi igrišče ni bilo najprimernejše za to, kar smo želeli. V nogometu gre hitro, veselje in zadoščenje hitro zamenjajo te zadeve, da gledaš tri, štiri, tudi pet korakov naprej. Najpomembnejši pa je vsak naslednji."Kje bo ta baza, že lahko razkrijete?"To je stvar nogometne zveze. Izbrano je vse. Jaz sem sicer po vaše PR-selektor, a naj vam to povedo drugi."Januarja peljete reprezentanco z nogometaši, ki takrat ne bodo imeli klubskih obveznosti, v ZDA, marca vas čaka še uradni termin za pripravljalne tekme. Kaj načrtujete v obdobju pred Eurom?"To januarja bo čisto druga zadeva. Po ponudbi smo se odločili, da gremo v to, pravočasno smo prosili klube v slovenski ligi, ali nam bodo to omogočili, glede na to, da gre za termin v začetku klubskih zimskih priprav. Zelo vesel sem bil pozitivnih odgovorov. Tukaj se bo vrtelo vse skupaj. Če bomo dobili koga iz tujine, okej, ampak naj naša liga dobi možnost predstaviti svoje igralce na zelo zanimivem tržišču. Ne smemo pozabiti, kaj danes pomeni liga MLS, kaj pomeni ameriški nogomet. To je tržišče, ki se odpira in je lahko zelo zanimivo. Zopet pa je poanta na treningu in na tekmi. Drugo me ne zanima. Da bomo cirkus zganjali? To pa ne."Omenili ste motiv pri reprezentantih v zaključku kvalifikacij. Kaj pa pri tistih, ki jih ni bilo zraven? Ste morda opazili, da je kdo, ko ste se vedno bolj približevali Euru, začel bolj gristi, se truditi, da bi bil poleti zraven? Se je vaš seznam kandidatov za reprezentanco povečal?"Vsi srečni v nogometu zagotovo niso. Tisti, ki je dvanajsti, ali pa tisti, ki ga ni med 23 in je na tribuni, ne more biti. En igralec me je opozoril, da bi bilo dobro imeti več komunikacije tudi s temi igralci. To sem dojel kot enega lepših primerov pozitivne komunikacije med selektorjem in igralci. Na zadnji tekmi mi je eden od trenerjev povedal, da so bil igralci na klopi fantastični, to je bila ena sama pozitivna energija. Bilo bi pa zelo narobe, če bi bili zadovoljni. Za slike za koledar se jih vedno najde dovolj. Upam, da sta v njih ostala tisti naboj, želja, da se ponovno dokažejo. Imamo igralce iz Fenerbahčeja, Udineseja, ki nimajo bajne minutaže, so pa bili še kako pomembni v tej hierarhiji. Ko se nam, Slovencem, na ta način zgodba zloži, je zelo dobro. Jasno, da je hierarhija postavljena, jasno je, kdo je – z mano prvim – prevečkrat v soju žarometov. Zelo rad bi videl, da bi več povedala Jaka Bijol, Petar Stojanović, da ne bi bil Beni Verbič zopet zanimiv samo zaradi tega gola … Tu so še igralci od Karničnika do – žal mi ga je in zelo rad bi, da se vrne – Sikoška. Vse to je bila tista mivka, ki se je sestavljala. Jasno je, da so igralci, ki so končali te kvalifikacije, jedro za evropsko prvenstvo, a avionske karte nima še nihče napisane. Vsakršno zadovoljstvo bi bilo slabo. Ne zato, ker bi to bilo običajno, ampak v življenju sem že večkrat doživel, da je evforijo zamenjala žalost."Debate, kdo vse bi še lahko bil zraven, so stalnica. Je kakršnakoli možnost, da bi Josip Iličić znova postal reprezentant, ali da bi reprezentančno upokojitev prekinil Kevin Kampl, za katerega je Benjamin Šeško, njegov soigralec v Leipzigu, v oddaji Pod prečko dejal, da podrobno spremlja in navija za Slovenijo?"Še enkrat ponavljam, Slovenija si ne sme dovoliti, da ji z radarja izgine kdorkoli, ki ima kvaliteto in predvsem željo igrati za slovensko reprezentanco. Določene igralce prehitro izgubljamo. Lahko bi jih naštel deset, ki so zdaj v idealnih letih, mi pa jih razglasimo za stare, ko gredo proti tridesetim. Mi? Vi, mediji. V takšni mali bazi je to problem. O imenih tukaj sploh ne bom, to se vi spravite zraven, pa jih potegnite ven. Da ne bi bilo zraven nekoga, ker je star 33, 34 ali 35 let, igra pa na ravni, ki zadovoljuje kriterije, je brez zveze. Ne morem pa nikogar prisiliti. Nekateri imajo zelo tehtne razloge, ki so povezani tudi s čim drugim, ne le z nogometom. Ne dovolim si, da bi šel v privatne probleme posameznikov. Zame je vsak igralec, pa če igra v slovenski ligi ali nekje v Maleziji, v mojem razmišljanju. V strokovnem štabu imamo točno razdeljeno, na kak način koga spremljamo. Neke norme obstajajo, a da bi si pri naši bazi dovolil, da zaradi nečesa ne bi poklical igralca iz bundeslige ali slovenske lige, je noro. Mogoče bomo zdaj postali komu zopet zanimivi, prepričan pa sem, da bo jedro igralcev, ki nas je nosilo v kvalifikacijah, tudi v Nemčiji. Mora pa biti na boljšem nivoju kot novembra. To je že moje sporočilo igralcem. Saj smo v zadnjih desetih minutah proti Kazahstanu leteli, a do takrat je bilo kar nekaj problemov. Problem Slovenije ni, da ne bi znali podati, problem je takrat, ko fizika ne štima. Z dvema treningoma tega jaz in moji trenerji ne moremo rešiti, ni šans, čeprav imamo fantastično sodelovanje tudi takrat, ko so igralci po klubih. Če bomo fizično na pravem, evropskem nivoju, je vse možno. Če se bomo šli šlepat in bo treba razmišljati, ali je nekdo sposoben v treh dneh odigrati dve tekmi na visoki ravni, pa bo problem. Imam pa toliko igralcev, da upam igrati brez vsakega. Igrali smo že brez Jana Oblaka, brez Stojanovića, brez Šporarja."Če se je reprezentantom še nedolgo nazaj očitalo pomanjkanje odločnosti, je zdaj slika drugačna. Jaka Bijol se je denimo v Dravogradu pojavil na berglah, a s tako odločnostjo zatrdil, da bo do Nemčije 110-odstotno pripravljen, da mu je nemogoče ne verjeti."Te slike so zdaj lepe, kažejo njihov karakter, tudi željo, da potrdijo svojo kvaliteto. So pa bile te slike vidne tudi v ligi narodov. Saj nismo bili v D-skupini, igrali smo resne tekme, na resnem nivoju. Zgodba reprezentance ne more biti z danes na jutri. Hvala bogu, da so me pustili pet let delati, hvala bogu, da je imel Katanec dovolj časa, da so tudi drugi v enem obdobju imeli dovolj časa. Problem slovenskega nogometa je v razmišljanju, da smo sposobni vsaki dve leti iti na veliko tekmovanje, da imamo bazo, s katero bi se vsak mesec moralo zavrteti pet igralcev. Zelo vesel bi bil, da bi bilo tako. Moramo pa biti vedno konkurenčni. Zaradi karakterja, ki so ga fantje zdaj pokazali, jim pravim, da so unikatni. V sebi jih je, tako kot mene, zelo grizlo. Mislite, da nismo slabo spali po Beogradu, po Helsinkih? To je normalen, športen odgovor na zavedanje, da nekaj nisi naredil dobro. Drugo bi bilo, če bi bili bahati in bi zganjali cirkus. Ne, mi smo staknili glave, poslušali eden drugega, imeli podporo zveze. Potem pa je bil stadion razprodan mesec pred tekmo. To se zgodi, ko na igrišču štima. Mi lahko delamo reklame in ne vem kaj še, a če na igrišču ne štima, je vse zastonj. Čeprav sem Mariborčan, mi je v redu, da so Stožice postale neki zaščitni znak te generacije. Jasno, igrišče mora biti boljše, ker tisto ni več okusno, a vseeno smo s centrom na Brdu in vsem tem dobili dom, kjer se počutimo dobro. Sam zagovarjam – da vam kar sam odgovorim in vam me ni treba tega spraševati –, da mora povsod, kjer so za to pogoji in je na nivoju, ki ga zahteva Uefa, igrati slovenska reprezentanca. Slovenija je kot eno mesto, saj se ni treba nikamor voziti 15 ur. Evo, tega vam me ni treba vprašati."Pa vseeno bom. Pogrešate Ljudski vrt?"(Smeh). Vsak dan ga gledam. V vsakem delu Slovenije sem pogrešal nogomet. Neizmerno uživam, ko kolesarji razturajo, ko vidim energijo odbojkarjev, ko Luka okoli sebe zbere košarkarje, ko Janja Garnbret pleza …, a pogrešal sem, da bi se več govorilo o nogometu. Dolgo že ni bilo nečesa, Olimpija s konferenčno ligo in pred tem Mura sta dali malo vonja po evropskem nogometu. Zdaj, ko se je to zgodilo, je jasno, da želiš biti doma – jaz sem doma v Ljudskem vrtu -, morajo pa biti postavljeni tudi pogoji. Še enkrat poudarjam, kjer so pogoji, da igra slovenska A-reprezentanca, mora igrati slovenska A-reprezentanca. To, kar je bilo zdaj v Stožicah z igriščem, ni okej, mora se popraviti, vse ostalo pa je stvar nekih dogovorov. Zame je pomembno, da se zgodijo take stvari, kot so se v ponedeljek v Dravogradu. Da vidiš tisto pozitivno energijo najmlajših, da vidiš, kako jim sijejo oči, ne pa, da ti … vse po spisku po petih ali petnajstih minutah, ko si dva narobe podata. Zakaj? Saj nismo od boga dani! Če pa odnos ni pravi, če se pojavita bahatost, prepotentnost, takrat pa udarite. Najboljši odgovor tako dajo navijači. Če je na stadionu za 16 tisoč gledalcev pet tisoč gledalcev, pa še polovica teh je dobila karte zastonj, potem veš, da nekaj ne more biti v redu. Tako blesavi pa nismo, da tega ne bi vedeli."Ko ste postali prvak z Rijeko, ste se za nekaj minut umaknili od slavja z nogometaši. Takrat ste rekli, da si v takih trenutkih radi vzamete nekaj časa zase, za dobro glasbo, za kozarec vina. Ste to ponovili tudi v Stožicah?"V Stožicah sem si vzel tri minute na klopi, da sem poračunal sam s sabo. Pa so me nekje dobili, en me je dobil z aparatom, pa mi je bilo tisto … Zdaj bo nekdo rekel: Še Kek se je veselil. Ne moreš biti vedno enak, ne moreš biti stereotipen. Privoščil sem vsem okrog sebe. Svašta sem že doživel, vprašanje je, koliko je še do nogometne penzije, a ta želja, ki so jo kazali ti igralci, ljudje v strokovnem štabu, predsednik nogometne zveze, ki je bil ob meni verjetno največkrat zamenjana oseba v zadnjem letu … Enostavno sem jim privoščil, vesel sem bil, ker je bilo vse skupaj spontano. Pred mano se je skrivalo, da se nekaj pripravlja, če gremo na evropsko prvenstvo, čeprav sem rekel, da ne bo dobro, če vidim kaj, kar bi v drugi plan postavljalo igro, igrišče. Ampak potem se, seveda, vseeno sprostiš. Ni mi odleglo, neko zadoščenje je bilo. Pa ne zaradi mene osebno. Naredili smo dober rezultat, spet se govori o nogometu, upam, da bo to vse skupaj sprovociralo ne le prvoligaške klube, ampak tudi manjše sredine, da se bo igral nogomet, da se bo vlagalo, da bodo igrišča bolj polna. Tako mi je všeč, da je novo košarkarsko igrišče Iva Daneua ob Ljudskem vrtu vsak dan cel dan polno. Samo na tak način se lahko rešimo nekih problemov, ki vdirajo v naše vsakdanje življenje. Ljudi je treba spraviti na igrišče, mlade ljudi je treba spraviti stran od teh potrošnih materialov, ki ubijajo. Tu ima nogomet ogromen potencial v Sloveniji, Evropi, svetu. Fajn se mi zdi, da bomo verjetno pri kaki nagradi zraven. Parkrat se je zgodilo, da smo igrali v takih terminih, ko so bili zraven še Tour de France, odbojka, košarka ali kaj drugega. Že takrat sem rekel fantom: 'Mora priti dan, ko bodo tudi ti nam ploskali.'"In so vam ploskali."V tej generaciji so fantje, ki so se počasi že izgubljali, prihajajo tudi v leta, Šporar, Stojanović, Verbič niso več stari 24 let. Ta generacija je zdaj v najboljših letih, top je v glavi in fiziki. Nikakor jim ni uspel velik rezultat. Premagali so Hrvate, potem pa izgubimo na Cipru. Ne moreš na tak način funkcionirati. Dal sem jim celo oznako luzerska generacija. Nekdo je takoj pograbil, da niso to luzerji. Za reprezentanco so se komaj zdaj potrdili. Zato jim še toliko bolj privoščim. Ko vidiš iskrenost v solzah Petra Stojanovića, v objemu Benija Verbiča, ko vidiš iskrenost v veselju Jana Oblaka, Jake Bijolja, ko vidiš svojevrsten revolveraški nasmeh Žana Karničnika, ki je iz nobodyja postal standarden reprezentant, kdo ne bi bil srečen? Jaz sem vesel in srečen."Da Jan Oblak, ki je igral v finalu lige prvakov, reče, da je bila tekma proti Kazahstanu najpomembnejša v njegovi karieri, tudi veliko pove o veliki želji te generacije."To je od prvega dneva. Za to je Jan pripravljen žrtvovati marsikaj, komunikacija z Atleticom ni bila vedno lahka. Od prvega dne je govoril, da želi s Slovenijo na veliko tekmovanje. Vse je bilo tudi usmerjeno v to. Ni problem, če na kakem treningu manjkaš in nekaj narediš po svoje. Kot nista bili problem Verbičeva reakcija po menjavi, Kurtićeva reakcija po slabši minutaži. V dveh minutah smo to v komunikaciji rešili. Če bi nekdo to vse skupaj spremljal, bi se včasih zdelo celo sterilno, brez konflikta, ki ga jaz dojemam kot zelo pomembnega v športu, saj lahko z njim koga pretreseš, ga, po domače povedano, razpizdiš in bo reagiral drugače, kot če je vse v vato zavito. Poglejte veselje Mihe Zajca, Sandija Lovrića ali Luke Zahovića. Če je bilo to zaigrano, potem so za v Hollywood, potem je oskar že oddan. Danes z neke distance, s treznim pogledom vse to vidiš. Vse to bomo poskušali obrniti sebi v prid, da bomo še trdnejši, še bolj povezani. Slovenci dobro funkcioniramo samo, ko je vseeno, ali si bel, zelen, črn ali rdeč."Nekateri igralci so šli tudi čez svojevrstne transformacije. Bijol se je že v klubu iz vezista spremenil v osrednjega branilca, Stojanović, ki je prej igral kot bočni branilec, je postal čisti ofenzivec …"Petar Stojanović je bil že takrat, ko je bil pripeljan v Maribor, dosti bolj ofenzivno naravnan, kot je potem funkcioniral v Mariboru. Njegova karakteristika je, da gleda naprej, ne nazaj. Tudi zaradi tega je ob zame sijajnih tekmah v Dinamu začel dobivati neke probleme – pa zdaj, ko ga ni več tam, že tri ali štiri leta iščejo desnega beka. Bijol je že v CSKA-ju začel igrati na tem mestu. Zakaj ne bi tega uporabil? Kar vidimo na treningu, s sodelavci predebatiramo. Rekli smo, da potrebujemo usmerjenost, živost, agresivnost, hitrost Petra Stojanovića. Ko igraš z dvema klasičnima napadalcema, mora biti okoli vse porihtano. Zato tudi vloga Jana Mlakarja. Je pa dejstvo, da imamo dva špica, ki sta nekoliko drugačna, kot sta bila Novaković in Dedić. Predvsem minutaža Benija Šeška zdaj govori o tem, da ne more na dveh tekmah zapored vseh 90 minut delati v napadu in biti hkrati prvi v defenzivi. Če se bo potrošil do 50. minute, bomo imeli problem. Tu je treba paziti. Zato je zelo pomembno, da imaš gibljivost, da sta boka pokrita – Karničnik in Janža sta odigrala super tekme. Manjka mi samo malo več prefinjenosti oziroma branja igre v sredini. Ko se je poškodoval Kurtić, smo šli v velik riziko. Riziko je, ko igralca iz slovenske lige, kjer je ritem takšen, kakršen je, postaviš na igralce iz angleškega prvenstva in podobnih lig, a ta zvezna linija, srce ekipe, je super prihodnost. To ni bila kopija tistega iz Južnoafriške republike. Še vedno trdim in to upam povedati celi slovenski stroki: zanima me moment, ko nimamo žoge, in moment, ko jo imamo, kako se ekipa zna obnašati. V določenih trenutkih smo premalo taktično inteligentni, da bi prebrali nekatere stvari, zato tu vidim možnost napredka. Štoperja sta na zadnjih tekmah fantastično sodelovala, kljub temu da se je poškodoval Brekalo, ki je bil v prvih mislih. Tolikokrat vprašljivi Blažič je naenkrat suvereno vse skupaj oddirigiral z Bijolom. Zdaj se postavlja vprašanje, kam dalje. Igrali bomo proti reprezentancam, ki polnijo zvezno linijo, so hitre v transformaciji, tudi tu bomo nekaj skušali pripraviti. Všeč mi je, ko vem, da v igri še nismo tako prepričljivi kot bi jaz, vi, navijači želeli, ampak smo vseeno dali največ golov in jih najmanj dobili."Večkrat ste rekli, da stanje v slovenskem nogometu ni idealno in nikoli ni bilo. Se pa zdaj pojavljajo skrajnosti. Dva dneva za tem, ko ste se uvrstili na Euro, so se igrale pokalne tekme v sredo ob enih popoldan, na tekmi med Interblockom in Rogaško so najprej streljali enajstmetrovke, pa potem ugotovili, da morajo igrati podaljške, v ligi se več kot o igri debatira o sodnikih, na zadnji domači tekmi konferenčne lige je bolj kot igra Olimpije po Evropi odmevalo blatno igrišče v Stožicah … Zakaj se dogajajo te skrajnosti?"V slovenskem nogometu so stvari, od katerih ne smemo bežati, se z uvrstitvijo reprezentance na evropsko prvenstvo pred njimi skrivati. Marsikaj se da narediti dosti boljše. Ne samo s finančnimi vložkom, ampak z boljšo organiziranostjo, večjim prevzemanjem odgovornosti, z malo več nogometne pameti. Zato vztrajam: nogomet pustite nogometnim ljudem, ljudem, ki znajo nogometno razmišljati, potem pa dodajte ljubitelje, ki so pripravljeni kaj vložiti. Organizacija lige bi morala biti boljša, bolj pametna. Vi ste našteli nekaj stvari, jaz bi jih lahko še deset, je pa res, da ni samo A-reprezentanca. Mlada reprezentanca je videti zelo dobro pod Milenkom Ačimovićem, selekcije U19, U17 prav tako, na televiziji lahko gledamo ligo Eon, mladinsko ligo, kar pomeni velik korak naprej, lahko prinese veliko dobrega, če bomo znali to razvijati. Nikogar nam ni treba kopirati, sami moramo razmišljati, poenostaviti stvari, da ne bomo sami sebi komplicirali. Sodniki zame, ker sem deloval v nekih drugih okoliščinah, kjer je bil cirkus petkrat večji, niso tako slabi. Pri infrastrukturi pa ne moremo kockati, tu pa ne gre v stilu malo bi, malo ne bi. Če ne bo pogojev ne samo za igranje na najvišjem nivoju, ampak tudi za treniranje, se nimamo o čem pogovarjati. Nekaj časa je bila umetna trava za mlade kategorije okej, zdaj pa je treba iti naprej. Če bodo vsi samo čakali na finančni vložek nogometne zveze, ne bodo mogli funkcionirati. V modelu licenciranja, ki se tiče infrastrukture, ne bi popustil nobenemu. Brez lokalne samouprave, brez pomoči ne bo šlo. Da so termini v pokalu takšni, da se je zgodil tisti zaplet, je nekdo odgovoren. Saj se zgodi napaka, naslednjič poskušaš narediti boljše, če ne, daš priložnost nekomu drugemu, ne pa da se to pometa pod preprogo. Mora pa biti komunikacija obojestranska. Za 90 odstotkov igralcev, ki so zdaj v reprezentanci, je temelj v slovenski ligi. Moramo se boriti za našo ligo, moramo se boriti, da bo druga liga neki inkubator, da bo mladinska liga še bolj prepoznavna, kvalitetnejša. Nekatere stvari so nelogične. Mi imamo tekmo v četrtek, v reprezentanci je končno nekaj fantov iz slovenske lige – ne zato, ker se je Kek spremenil, ampak si to zaslužijo –, nekdo pa nam delegira ligaško tekmo v nedeljo zvečer. Tako sam sebi delaš škodo! Biti moramo pragmatični, bolj enostavni. Pa zato ne rabimo milijonov in milijonov. Treba je vlagati v slovensko stroko, ki se je dokazala, da zna delati rezultat, in v primerne pogoje. Če lahko imajo 50 kilometrov severneje idealne pogoje v istem podnebju, potem mi nečesa ne delamo dobro."Ste odprti za ideje o še večji odprtosti naših klubov za zasebne vlagatelje, ki jih nekateri predstavljajo kot edine možne rešitve za slovenski nogomet?"Midva sva se za uro tega pogovora zmenila v dveh minutah, moj telefon je odprt 24 ur na dan. Če me bo kdo karkoli vprašal, bom povedal odprtega srca, pa če je to NK Olimpija, NK Maribor, Dokležovje ali Bilje. Po srcu in duši sem nogometaš, zakaj ne bi pomagal, če lahko. Nisem najbolj pameten, a tu znova pridemo do tiste pozitivne komunikacije. Del svojega življenja sem preživel malo južneje, ne morem biti vesel, ko tisto primerjam s tem, kar imamo tu. Potencial je, zelo bom žalosten, če bomo sposobni igralce razvijati samo do 17., 18. leta, potem pa bodo za mali denar odhajali ven, kjer jih bodo razvijali, da bomo imeli reprezentanco konkurenčno. Vedno se bodo našli tudi takšni. Šeško je eden od teh receptov, a recept je tudi Karničnik. Najti moramo pravi balans. Brez pogojev pa ne bo šlo, ni teorije. Ko je prišlo do buma v košarki, rokometu, odbojki, so se zgradile dvorane, v vsakem mestu imaš dobro dvorano, dobrega igrišča pa nimaš v vsakem mestu, nekatera, s prestolnico na čelu, so celo pod razumnim minimumom. Klubi bodo morali razmišljati, v katero smer iti. Težko boš živel samo od navijačev, morda je le v Mariboru neka številka, ki lahko zadovolji, vse ostalo boš moral najti na nek drugi način. Vsaj poskusiti moraš, ne pa da le ropotaš in s prstom kažeš na zvezo. Saj je treba tudi na zvezi dosti stvari poštimati, a predvsem moraš sam pokazati neko iniciativo, energijo."Zanimivo, recimo ji tradicija, je pred kakim tednom izpostavil kolega iz redakcije. Ko se Slovenija uvrsti na Euro, se čez dve leti tudi na svetovno prvenstvo. Dobro, imamo sicer samo en primer, a to bi res lahko postala tradicija."S to generacijo smo zlomili kar nekaj tradicij. Izziv mora biti. V Sloveniji mora biti vedno misel, da boš naredil rezultat, s katerim boš šel naprej. Ne smeš pa pozabiti, da moraš ostati objektiven in dovolj samokritičen, da vidiš, kam spadaš. Če bi sodili le po infrastrukturi, po vseh teh bedarijah, ki sva jih prej omenjala, smo svetlobna leta daleč. Predvsem je treba delati. Včasih se je treba postaviti na glavo, čarati, tudi biti kritičen, a želja, da greš na boljše, mora ostati. Hočem, želim, delam za to, da bi bil slovenski klub vsako leto v enem od evropskih tekmovanj, da bi se mlade selekcije uvrščale na evropska prvenstva in da je A-reprezentanca tu nekje, da je vedno konkurenčna in se okoli nje zgradi kult reprezentance. Ne znam si predstavljati filma, v katerem bi bilo v Sloveniji vse idealno, takega režiserja ni, zato pa je včasih treba iti tudi z glavo skozi zid. Saj boli, a funkcioniramo lahko le tako, da se zavedamo svojih zmožnosti, kvalitete, nikomur pa do zadnjega sodnikovega žvižga ne priznamo, da je boljši od nas. V Köbenhavnu mi ni bilo težko reči, da so bili Danci veliko boljši od nas, a čez tri dni je bila nova slika."Je preoptimistična napoved, da boste januarja v ZDA šli v izvidnico za to, kar vas čaka poleti 2026, ko bo tam SP?"Zakaj ne? Če bo ta akcija spravila na površje dve ali tri imena, bom super zadovoljen. To je tudi priprava za prihodnost, ti fantje morajo vedeti, da jih nekdo gleda. Zadnjič sem gledal tekmo Bravo – Rogaška, ne bom povedal, zaradi koga, mogoče se bo zelo hitro videlo, ampak gledal sem jo. Tržišče je zelo zanimivo. Prej sva pa rekla, da bomo morali nekje najti vire financiranja. Če bomo prodajali igralce samo za 200 ali 300 tisoč evrov, če bomo samo Zidani Most med Ljubljano in Mariborom, prehodna postaja, se bo hitro vse izgubilo. Ko sem bil pri Rijeki, so se igralci prodajali največ za milijon, kar je bilo že top, kar naenkrat pa je Andrej Kramarić šel za osemmestno število. Takrat se je videlo, da se da, rinili smo naprej. Tu ne smemo biti poligon, kjer bodo igralce le parkirali, da bi jih lahko nato prodali naprej."Ste se že pogovarjali s predsednikom oziroma vodstvom NZS, kaj sledi po Euru?"Normalno, neki pogovor je bil. Tisočkrat sem rekel, kaj mi pomeni, da sem selektor slovenske A-reprezentance. Zame je to čast, neverjetno zadovoljstvo. Tu finančno ne bi nikoli tako dobro prišel skozi, kot sem nekje drugje, ampak tam ne bi doživel toliko zadovoljstva, kot sem ga tu. Kot oseba se moraš odločiti. Pa da ne bo kdo mislil, da sem vedno mirno spal. Koliko je bilo tu neprespanih noči, sekiranja, žalosti, nekih situacij, ko so te prezirali, ko te je lahko popljuval vsak, ki je imel pet minut časa, ko so me javno menjavali tisti, od katerih bi to najmanj želel … Na to gledam kot na del svojega poklica. Pa ne zato, ker je zdaj prišlo mojih pet minut. Ljudje na nogometni zvezi, ki so za to odgovorni, bodo že vedeli, v katero smer želijo. Jaz imam pri sebi razčiščeno. Ali bo ja ali ne? Zopet bo nadaljevanje tistega, da sva se s predsednikom zmenila v dveh minutah. Vedel je, da me išče ta, oni, tretji, a tudi, da ko rečem ja, dam roko, ne potrebujem nobenih papirjev. Želja mora biti obojestranska, mislim, da s to fizično in psihično kondicijo še lahko nekaj dam nogometu, ne bom pa si delal reklame s tem, da bi rekel: 'Vse je mogoče.' Taki klišeji so mi brez zveze. S tem, kjer sem zdaj, sem top zadovoljen, ne bom razlagal, ali me kdo kliče, ker mi je to brez zveze. Čakam samo en klic. Vesel sem, da so mi ljudje okoli mene, od Cesarja, Novakovića, Brkljače, Mavriča do vseh 15, ki jih sedi za mojo mizo, dali neverjetno energijo. Na Reki sem bil v nekem momentu utrujen, zaradi tega sem tudi šel sam, ker sem ocenil, da ne moram dati nič več. Zdaj pa so baterije polne, akumulator je skoraj premajhen, napolnili so me s pozitivno energijo. Zato hvala njim. Žarometi so usmerjeni v enega, a pomembni playerji so v ozadju. Malo tudi že pogrešam igralce, komaj čakam, da se zopet vidimo. Če bo obojestransko zadovoljstvo, če bom videl energijo, bo z mano najmanjši problem. Zagotovo ne bom šel tja, kjer mi bodo dali 50 tisoč evrov več. Zaradi tega sem tudi bil v Savdski Arabiji samo dva meseca. Nekateri trenerji, ki so kvalitetnejši od mene, vedo več o nogometu, čez noč izginjajo. Tega se zavedam. Je pa jasno, da mi nogomet ni več 24 ur na dan na programu, moje življenje je tudi nekaj drugega."Obširen odgovor ste dali, pa vas bom prosil še za kratkega. Bo Matjaž Kek po poletju 2024 še selektor Slovenije?"Sem vam odgovoril široko, a če zožite, jasno. Če bosta obe strani zadovoljni s tem, kar je, če bodo obstajale objektivne možnosti za normalno delo, potem … S tem ko grem na evropsko prvenstvo s svojo ekipo, se pri meni ni nič spremenilo v odnosu do selektorskega položaja. Vsakomur bi to privoščil. Sem eden od tistih, ki smo imeli ta privilegij, moje srce je polno."Si še požvižgavate Dviga Slovenija zastave, kot ste počeli v dnevu pred tekmo s Kazahstanom?"To pa vedno. Ta pesem je zabeležila nekaj lepega, kar se je zgodilo takrat pred Afriko. V času, ko se je vse skupaj dogajalo, med tekmama proti Danski in Kazahstanu, je Siddharta imela koncert v Stožicah. Jaz bi šel to gledat, če bi imel čas. Nisem imel časa, mi je bilo pa zelo fajn, ko so se javili ljudje, ki skrbijo za Siddharto, da je možnost še na drugih terminih koncertov. To mi je fajn, da ti tudi neko širino. Takih stvari sem celo bolj vesel kot kakih nagrad. Dosti nagrad imam, ker sem celo življenje delal." Seveda pričakujem razprodan slovenski sektor. Ne zato, ker je blizu, ampak ker bo igrala Slovenija. Igrala, ne nastopala Ljudi je treba spraviti na igrišče, mlade ljudi je treba spraviti stran od teh potrošnih materialov, ki ubijajo. Tu ima nogomet ogromen potencial

(INTERVJU) Matjaž Kek: Zagotovo ne bom šel tja, kjer mi bodo dali 50 tisoč evrov več

Marko Kovačevič

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Povezani članki

Izbrano