(ODPRTI HORIZONTI) Evropske vrednote v primežu zahtevnih časov

Zaznavamo obrat proti desni (zlasti med mladimi moškimi, ki so velikokrat politično angažirani), med drugim pa lahko med mladimi opazimo porast politične apatije in občutek nemoči.

Glavna fotografija članka:(ODPRTI HORIZONTI) Evropske vrednote v primežu zahtevnih časov
Epa
Datum 9. maj 2026 05:00
Čas branja 8 min

Evropska unija ima zastavljene različne cilje in vrednote. Uradne vrednote Evropske unije, kot jih najdemo navedene na njeni spletni strani, so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice. Ob pogledu na trenutno stanje sveta ugotovimo, da jih ogroža dogajanje v Evropi (pa tudi drugod po svetu). Zaznavamo obrat proti desni (zlasti med mladimi moškimi, ki so velikokrat politično angažirani), med drugim pa lahko med mladimi opazimo porast politične apatije in občutek nemoči. Kar najbolj ogroža vrednote, ki si jih na zastavo piše EU, je vzpon neofašističnih in neonacističnih ideologij, porast nacionalizma, antiintelektualizma, nestrpnosti in oboroževalnih praks pa tudi amerikanizacija, močna prisotnost kapitalizma in interesov bogatih. Položaj prav tako slabša nasičenost s propagando, lažnimi informacijami in namernim dezinformiranjem. V nadaljevanju se bom osredotočila na nekaj zgoraj naštetih pojavov.

Seveda ti ne obstajajo v vakuumu, ločeni drug od drugega, temveč so močno povezani med seboj. V Evropi lahko opazimo vračanje nacističnih, fašističnih in drugih skrajno desnih ideologij. Trend, ki se je začel med mladimi, je hitro napredoval v višje politične sloje in se pojavil v obliki skrajno desnih strank, ki prevladujejo na volitvah v vedno več državah. Obrat proti (skrajno) desni politični sferi se je že nekaj časa nakazoval v obliki ideološkega premika mladih moških. Ti so začeli privzemati vse bolj desničarske politične nazore, ki velikokrat preidejo v eksplicitni neonacizem ali neofašizem. Ta obrat je poskusilo razložiti že več raziskovalcev – trenutno vlada med njimi soglasje, da je obrat kombinirana posledica več dejavnikov, ki pa so vsi povezani med seboj. Gre za odziv na t. i. krizo moškosti ("masculinity crisis"), na občutek izgube moči, na vse večje odmikanje moških med seboj, kar je povezano tudi z osamljenostjo mladih moških ("male loneliness crisis") ... Ironično je, da lahko vse našteto povežemo s patriarhalnimi ideologijami, saj je posledica standardov, ki naj bi jih moški dosegali v očeh patriarhalne družbe. Toda omenjeni mladi moški se namesto za odpravo teh standardov (odpravo patriarhata) borijo za njihovo večjo prisotnost.

Kot je bilo omenjeno že zgoraj, se ideološki obrat odraža tudi na politični ravni, torej na ravni strank in politikov, ki pridobivajo vse več volivcev in vse več moči. Skrajno desne stranke so na vodilnih položajih vse več držav. V Nemčiji je to vidno v vzponu AfD, ki še vedno pridobiva priljubljenost. V Franciji je podobno z Marine Le Pen in stranko RN, v Italiji z Giorgio Meloni, na Madžarskem z Viktorjem Orbánom, navsezadnje tudi pri nas s stranko Janeza Janše, SDS. Skrajno desne stranke se zavzemajo za spremembe, ki so v popolnem nasprotju z evropsko vrednoto človekovega dostojanstva. To naj bi pripadalo vsakomur, vendar je znotraj njihove ideologije omogočeno samo nekaterim. Migrantom, ki jih želijo deportirati, kot se to dogaja v ZDA, zagotovo ne.

Tudi svoboda, ki jo sami poveličujejo in častijo, hitro postane svoboda le za nekatere. In čeprav prav oni kažejo s prstom na levico, češ da ukinja svobodo govora, jo na veliko bolj zaskrbljujoči ravni (to je na zakonski) ukinjajo sami. Podobno lahko rečemo za vrednote, kot so demokracija, pravna država in človekove pravice, vendar se najbolj izmed vseh naštetih zdi ogrožena vrednota enakosti. Desna vlada vedno favorizira izbrani družbeni razred in drugače obravnava ter izobči druge razrede v družbi. Praviloma so njeni ljubljenci beli heteroseksualni moški, medtem ko so grešni kozli lahko skoraj vsi ostali (od migrantov do pripadnikov skupnosti LGBTQ+). Enakost je v protislovju z vladavino skrajne desnice.

Amerikanizacija je še en pojav, ki močno ogroža obstoj evropskih vrednot. Tako je predvsem zaradi normaliziranja skrajno desnih ideologij; te začnejo svoj pohod v ZDA in nato preidejo v prakso tudi pri nas. Zaradi globalizacije in močne prisotnosti na socialnih omrežjih smo vse bolj obveščeni o dogajanju v ZDA, zato smo za stvari, ki bi se nam prej zdele nezaslišane, desenzibilizirani in nanje navajeni. Tako se sporne prakse lahko začnejo prenašati k nam. Tak primer je ideja o ustanovitvi organa, podobnega ameriškemu ICE. Ostri protimigrantski ukrepi seveda niso nič novega, vendar je njihov zadnji porast zagotovo vsaj delno povezan z dogajanjem v ZDA. Takšni ukrepi seveda nasprotujejo idejam mobilnosti znotraj EU, pa tudi vrednotam enakosti, človekovega dostojanstva in človekovih pravic. Dogajanja v politiki, ki bi bila včasih škandalozna, so sedaj normalizirana (npr. laganje in dezinformiranje pri politikih in političnih kandidatih, podpihovanje sovraštva in podpiranje neonacističnih ali neofašističnih idej). Zdi se, da se pri desničarskih politikih vse bolj pojavlja mentaliteta "če lahko to stori Donald Trump, lahko tudi jaz".

Kar lahko vzbuja resno skrb glede ogrožanja vrednot EU, je tudi porast antiintelektualizma v družbi. Njegova vse večja prisotnost je, sploh v svetu, kjer so veščine kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti ključne, zelo skrb vzbujajoča. Spletni prostor, v katerem vse več ljudi preživlja vse več časa in dobiva vse več informacij, je nasičen z dezinformacijami in z vsebino, generirano z umetno inteligenco. Prav tako je možno opaziti veliko politične propagande v obliki objav in trendov, ki se ne zdijo eksplicitno politični, a če jih vzamemo pod drobnogled, promovirajo desne ali celo neofašistične/neonacistične ideologije. Trendi, kot so "tradwives", "clean girl aesthetic" itd., črpajo iz skrajno desne estetike in imajo povezavo z desničarskimi ideologijami. Prav tako je dobro viden fenomen, da večina družbenih omrežij favorizira skrajno desničarske objave, kjer te algoritem ne le izpostavlja, temveč so hkrati izjemno priljubljene, do točke, kjer lahko govorimo o tako imenovanem pop fašizmu. Antiintelektualizem je nevaren ravno zaradi izgube zmožnosti lastnega razmišljanja in neodvisne presoje, kar gre na roko skrajno desnim režimom. Prav zaradi tega obstaja močna povezava med uporabo in podporo umetne inteligence ter desno politično usmerjenostjo.

Kapitalizem dodatno ogroža evropske vrednote, tukaj mislim na nezdružljivost "pozne stopnje" kapitalizma in kulture, ki jo ta kroji, z vrednotami, kot so enakost, svoboda in seveda tudi človekove pravice. Zasebni interesi vse bolj posegajo v odločanje in oblikovanje zakonov. Ščitenje uporabnikov pred interesi korporacij še nikoli ni bilo tako pomembno kot sedaj. Posebno na spletu se veča potreba po zakonih, ki bodo ščitili zasebnost in dostojanstvo uporabnikov. Korporacije podatke zbirajo kot še nikoli prej; kako bodo ti uporabljeni, pa je velikokrat zunaj nadzora uporabnikov ali pa je dostop do teh informacij namerno otežen. Tehnološka podjetja ponekod sklepajo tudi dogovore z vladami, da lahko te do podatkov dostopajo in jih potencialno uporabijo v škodo lastnim državljanom. Prav tako ne smemo pozabiti na ogromen vpliv bogatih investitorjev znotraj vlad. Zlasti po zadnjih škandalih se zdi, da bo denar vedno ščitil bogate posameznike.

V takšnem sistemu enakost nikoli ne bo prioriteta, saj ogroža bogate, ti pa imajo željo in moč obdržati svoj kapital. Desne stranke in politike, ki se navadno predstavljajo kot tisti, ki zastopajo interese "malega človeka", v resnici podpirajo bogati investitorji, ki vedo, da jih bo desna vlada še naprej ščitila. Tako desne stranke pridobijo podporo z obeh strani spektra; revnih, ki jim lažejo in obljubljajo "preganjanje elite", in bogatih elit, ki jih dejansko ohranjajo pri moči, s tem pa pridobijo dostop do njihove finančne podpore.

Vse navedeno prispeva k majanju evropskih vrednot, ki pa so ideološki temelj EU. Bile naj bi vodilo za oblikovanje novih regulacij, za napredek družbe, za strpno in pravično prihodnost. Te vrednote so, kot sem že nakazala, ogrožene zaradi vzpona skrajne desnice v Evropi (pa tudi v svetu, saj dogajanje tam vpliva na dogajanje pri nas). Posledica navedenega je tudi vse večja prisotnost evroskepticizma in splošnega dvoma v institucije EU. Menim, da se bo brez konkretnih sprememb položaj samo še slabšal.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katero stranko oziroma listo bi obkrožili, če bi bile volitve to nedeljo?
Gibanje Svoboda.
39%
638 glasov
SDS.
19%
312 glasov
NSi/SLS/Fokus.
5%
89 glasov
SD.
7%
116 glasov
Demokrate.
2%
27 glasov
Levica/Vesna.
14%
232 glasov
Resnico.
2%
26 glasov
Prerod.
2%
39 glasov
Pirate.
1%
22 glasov
Drugo stranko.
2%
33 glasov
Volitev se ne bi udeležil/a.
4%
71 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
2%
32 glasov
Skupaj glasov: 1637