Zagonetno leto 2012 je svet preživel, čeprav močno ranjen zaradi gospodarske krize, kljub strahovom in občasni paniki zaradi majevskih izračunov (enako kot pred prelomom tisočletja, saj se še spomnimo vraže "tisoč in nič več tisoč"). Zdaj, na polovici 2020, ko smo že mislili, da je najhujši del epidemije covida tako rekoč mimo, pa turobno zremo v poletje. In tuhtamo. Naj gremo na počitnice – ali ne, na tradicionalno rojstnodnevno srečanje – ali morda tokrat ne? Bo jeseni spet šola – univerza, "tretja univerza" – ali, do nadaljnjega, le prazen prostor, ki ga bomo, najbrž v družbi domačega ekrana, strukturirali predvsem mi sami, z več radovednosti, globljim razumevanjem sveta, sebe in drugih ljudi? Drugih živih bitij, skrivnostnih omrežij rastlin?
A virus je tu, začasne bolnišnice v parkih in na stadionih realnost
