Vojislav Bercko
Ruska invazija na Ukrajino je poleg vseh humanitarnih, političnih in drugih dimenzij postala tudi "živi" poligon za vse mogoče vrste orožja. Svetovne velesile v praksi, žal v največjem obsegu, preizkušajo vse, kar so njihovi orožarski giganti razvijali v minulih desetletjih. Vojna je še zmeraj v konvencionalnih okvirih, toda način bojevanja se je že v tem tisočletju deloma spremenil. Če so Američani skupaj z zavezniki ob napadu na Afganistan stavili vse na zračna bombardiranja in invazijo kopenskih enot, je vojna v Ukrajini drugačna - tako glede nasprotnih si strani kot glede novih tehnologij. Ukrajinske sile slavijo protioklepna orožja, razvita in dostavljena iz držav zveze Nato, Rusija pa je prvič v praksi uporabila nove hipersonične rakete, ki naj bi veljale za eno od orožij 21. stoletja.
21. stoletje prinaša novi tip vojskovanja in zlasti orožij
Kopje, ki uničuje oklepe
Ameriške protioklepne rakete Javelin (v prevodu Kopje) so postale simbol ukrajinskega odpora, podobno kot ročni raketometi Armbrust v slovenski osamosvojitveni vojni. Javelini, razviti več kot četrt stoletja kasneje od armbrustov, so seveda dosti bolj učinkoviti, pa tudi dosti dražji. Ena raketa naj bi po uradnih podatkih stala okoli 70 tisoč evrov, z lanserjem za večkratno uporabo vred pa še sto tisoč več. Toda ... Ročni raketometi Javelin veljajo za smrtonosne, opremljeni so z dvema raketama, prva eksplodira pri stiku z oklepom, druga prodre v notranjost tanka ali drugega oklepnega vozila in eksplodira v notranjosti. Domet rakete je najmanj tri kilometre, lahko je usmerjena neposredno v tarčo ali pa izstreljena do 160 metrov visoko, pri čemer zaradi infrardečega usmerjanja pade na vrh tanka, kjer je oklep najtanjši. Ker se raketa aktivira šele nekaj metrov po izstrelitvi, jo lahko vojaki uporabljajo tudi v zaprtih prostorih. Uradno ni znano, koliko tovrstnih sistemov so Ukrajinci kupili oziroma jih dobili kot vojaško pomoč, govori pa se o najmanj 17 tisoč doniranih raketah, četudi ni jasno, ali gre zgolj za javeline. Po podatkih britanske mreže BBC so jih zgolj ZDA od začetka ruske invazije v Ukrajino poslale dva tisoč.
Pri tem ne gre zanemariti drugih protioklepnih orožij, ki jih je iz držav Nata dobila ukrajinska vojska. V prvi vrsti so tu britanski raketometi NLAW, švedski AT4 in Carl-Gustav, španski Intalazza C90 in tudi nemški Panzerfausti. Vlada v Berlinu je sicer dolgo nasprotovala temu, da bi v Ukrajino pošiljala orožje, ob začetku ruske agresije je obljubljala le donacijo pet tisoč čelad. Sistem Panzerfaust sicer podobno kot Javelin velja za zelo učinkovitega proti vsem vrstam ruskih tankov, tudi najnovejšim T-90 (komaj predstavljeni T-14 še niso v uporabi, ruska vojska pa večinoma uporablja precej zastarele T-72), ukrajinska vojska pa trdi, da je doslej uničila okoli 500 tankov in trikrat več drugih oklepnikov.
Vse bolj statična vojna
Po skoraj štirih tednih od začetka ruske ofenzive na jugu, vzhodu in severu Ukrajine se fronte črte skoraj ne premikajo. Ukrajinske sile so včeraj sporočile, da jim je znova uspelo prevzeti nadzor nad mestom Makariv, ki leži okoli 30 kilometrov od Kijeva, v protinapad pa naj bi bile krenile na več lokacijah. Rusko obrambno ministrstvo je medtem zatrdilo, da je borcem samooklicane Ljudske republike Doneck uspelo zavzeti še štiri kilometre ozemlja. Uspehe naj bi beležili tudi na območju Luganska. Ruske sile oblegajo Sumi in Černigiv na severu države in krepijo navzočnost okoli Kijeva, ki pa ga niso v celoti obkolile. Prav tako nadaljujejo obleganje strateškega pristaniškega mesta Mariupolj ob Črnem morju, ki pa do sinoči še ni padlo v ruske roke.
Rusija uporablja orožje prihodnosti
Na Kijev in v predmestje Lvova, morda pa še na katero od ukrajinskih mest, naj bi bile v minulih dneh padle in eksplodirale tako imenovane hipersonične ruske rakete. Zveni grozljivo in res je tako. Gre za izstrelke Kinzhal (Bodalo), lansirane s tal ali pogosteje iz letal, ki dosežejo vsaj petkratno hitrost zvoka (6200 kilometrov na uro) in naj bi bile za sodobne protizračne sisteme obrambe (ameriške patriote, izraelske iron-dome in tudi ruske S-400) preprosto prehitre za uničenje. Lahko letijo skozi zgornje sloje atmosfere, predvsem pa naj bi jih bilo možno usmerjati vse do cilja, za razliko od klasičnih balističnih raket.
Rusija je prvo izstrelitev hipersonične rakete predstavila leta 2018, v svoji oborožitvi naj bi jih imela okoli tisoč. Po podatkih Nata so bile vse doslej izstreljene iz letal MIG-31, poleg Rusije naj bi jih imela v svojem arzenalu tudi Kitajska. Glede na znane podatke seveda lahko nosijo tudi jedrske konice.
Ob tem le še stavek o drugih novih orožjih. Obe vojskujoči se strani ob vsaki priložnosti uporabljata brezpilotne letalnike - drone - vseh tipov. Ukrajina je ubojne drone kupila od Turčije (model Bayraktar TB2), Rusija pa razvila svoje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
