Glas, za katerega se je zdelo, da ga vleče iz najtemnejših kotičkov svoje biti, temeljev ženskosti, večji od časa in prostora, včasih močan kot rušilec, včasih krhkomočen, je odšel v zgodovino. Brez solzavosti, brez patetike. Ne bi bilo v njenem slogu. Že davno je povedala, da je spravljena s seboj, z življenjem. Toliko vsega je doživela in preživela, da ji ni bilo več mogoče spodnesti tal.
Sinova sta odšla pred njo, Craig Turner si je leta 2018 življenje vzel sam, Ronnieja je 2022 vzel rak na črevesju. Dostojanstvena stoičnost, polna globoke žalosti, s katero je govorila o "najbolj žalostnih trenutkih, ki sem jih doživela kot mati", je dajala slutiti, da je na svoj odhod pripravljena tudi sama. Po bolezni raka, kapi, po kateri se je vsega morala učiti znova, in dolgi bitki z odpovedjo ledvic. Malo smo vedeli o tem. Ni želela. Raje se je obdajala z mirom, ki ga je našla v Švici, in "ljubeznijo svojega življenja", Erwinom Bachom, šestnajst let mlajšim nemškim založnikom, ki ga je spoznala že leta 1986 in se leta 2013, po skoraj treh desetletjih zveze z njim tudi poročila. Z budističnim obredom in v vranječrni Armanijevi poročni obleki. Bela se na prvi poroki, ki je rodila legendarno nesrečen in nasilja poln zakon z Ikeom Turnerjem, ni obnesla. Filmska biografija Briana Gibsona What's Love Got to Do With It, Kaj ima ljubezen s tem, je generacijo zabrazgotinila s prizori nasilja, iz Ikea naredila ultimativnega grobijana, Tino Turner pa ustoličila kot simbol ženske, ki je preživela zakonski pekel z idiotom in izšla kot ikonična zmagovalka.
Zakon, ki je bil kot posilstvo
Dočakala je 83 let in umrla 24. maja. Rock'n'roll božanstvo, ena najbolje prodajanih glasbenic v zgodovini rocka, prejemnica osmih grammyjev in od leta 2021 članica slovite dvorane slavnih rock'n'rolla. Nazadnje smo jo na odrih videli med poslovilno turnejo leta 2009, kjer je dvorane polnila in v ekstazo spravljala z nič manjšo energijo kot skozi desetletja. Vselej v dizajnerskih oblačilih, vselej vrhunska in na odru do zadnjega atoma.
Rodila se je leta 1939 kot Anna Mae Bullock v mestu Brownsville v ameriški zvezni državi Tennessee. Strog oče je delal na plantaži bombaža, mati je imela indijanske korenine. Po srednji šoli se je preselila v ameriški center glasbe bluesa St. Louis, kjer je spoznala kitarista Ikea Turnerja, s katerim se je poročila in imela dva otroka.
Skupaj sta izdala album Fool in Love, ki se je nemudoma povzpel na vrh glasbenih lestvic. O agoniji, ki jo je preživljala s kokainskim odvisnežem, se je kasneje razpisala v biografiji, tudi o tem, kako ga je leta 1976 z otrokoma zapustila. Spolne odnose z Ikeom je primerjala s posilstvom. "Moj nos je tolikokrat uporabil za boksarsko vrečo, da sem med petjem lahko okusila, kako mi kri teče po grlu," je zapisala.
Pobegnila je brez denarja ter na začetku plesala v klubih in hotelih. Private Dancer (Zasebna plesalka) je kasneje naslovila eno svojih največjih uspešnic. Nekaj časa je celo prejemala socialno podporo. Kljub prvotnemu nenavdušenju založb je zgradila solistično kariero, v kateri so nastale številne uspešnice, kot so Simply The Best, What's Love Got to Do With It, We Don't Need Another Hero, bondovska Golden eye in Silent wings. Leta 1988 je v Riu de Janeiru nastopila pred 180.000 gledalci in pristala v Guinnessovi knjigi rekordov. Nenavadno malo znan je danes podatek, da je 15. novembra 1975 z Ikeom nastopila v ljubljanski Hali Tivoli, brez pretirane gneče. Nastanjena sta bila v hotelu Lev.
Izdala je deset studijskih albumov. Prodani so bili v 200 milijonih izvodov. Revija Rolling Stone jo je umestila na 63. mesto lestvice 100 največjih umetnikov vseh časov in na 17. mesto lestvice 100 največjih pevcev vseh časov. Ima svojo zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih.
Nespretna frizerka ji je "sežgala" lase
Njeno karizmo je pograbil tudi filmski svet. Zaigrala je v rock muzikalu Tommy (1975), akcijskem filmu Pobesneli Max III. (1985), v katerem je nastopila ob Melu Gibsonu, in v filmu Last Action Hero (1993). Nepozabne ostajajo tudi lasulje, ki jih je nosila, potem ko ji je nespretna frizerka med beljenjem nepopravljivo uničila lase, pred tem je na odru stresala svoje naravne kodre in nekaj časa eksperimentirala z motownovsko navdihnjeno pričesko v slogu Diane Ross. V lasulji nekateri vidijo tudi življenjsko prelomnico. Po pobegu od Ikea je izbirala lasulje z značilnimi blond prameni. Lasulje je naročala iz Afrike in Italije. "Nisem presenečena, ko ljudje mislijo, da gre za moje lase. Na nek način je tudi lasulja del mene," je nekoč dejala in dodala, da je bila zaradi lasulje vselej nekoliko negotova, ko je začenjala romance z novimi moškimi. Ob njeni 80-letnici so leta 2019 na Broadwayu začeli prikazovati muzikal z naslovom Tina: The Tina Turner Musical. Njeno osebno premoženje ocenjujejo na okoli četrt milijarde evrov.
Zmagovalka v manolkah in usnjenem krilu
Tudi med slavnimi njenih oboževalcev kar mrgoli, najbolj znana je zagotovo kraljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey, ki je z leti postala tudi ena njenih najboljših prijateljic. "Ona je naša večna boginja rock'n'rolla, premogla je ogromno notranje moči, ki je rasla skozi njeno življenje. Bila je vzor ne samo zame, ampak za ves svet. Opogumila je del mene, za katerega sploh nisem vedela, da obstaja. Ko se je osvobodila dolgoletne družinske zlorabe, je njeno življenje postalo glasen klic po zmagi. Hvaležna sem za njen pogum, ker nam je pokazala, kako je videti zmaga, ko nosiš manolke in usnjeno mini krilo. Nekoč mi je povedala, da je, ko bo prišel njen čas, ne bo strah, ampak bo vznemirjena in radovedna," je ob slovesu zapisala Winfrey in dodala: "Res je bila preprosto najboljša."
Ameriško državljanstvo je ob poroki z Bachom Tina Turner zamenjala za švicarsko. "Ameriko sem zapustila, ker sem bila veliko bolj uspešna v drugi državi, tudi moj fant je iz druge države," je povedala Larryju Kingu in dodala, da je Evropa vselej bolj podpirala njeno glasbo. Voditelj jo je opomnil, da je tudi v ZDA velika zvezda. "Ne ravno tako velika kot Madonna. V Evropi sem tako velika kot Madonna, v nekaterih državah pa sem večja od Rolling Stonesov," je odvrnila leta 1997. Pokopali jo bodo v ožjem krogu svojcev in prijateljev. Njena karizma, glasba in strast, s katero se je lotevala vsega v življenju, bodo ostali del kolektivnega spomina generacij, eden najbolj bleščečih primerov ameriške pravljice o uresničenih sanjah in hoji skozi trnje do zvezd. In v legendo.