Bonbon
Da ne bomo ostali le pri želji po čim hitrejših učinkih in si po nepotrebnem nakopali kakšne poškodbe, se moramo držati določenih pravil, ki veljajo pred vadbo, med njo in po njej. Čeprav velja, da je šport zdrav, sodijo športne poškodbe med najpogostejše poškodbe v razvitem svetu. Nastanek poškodbe pri športni aktivnosti je odvisen od več dejavnikov in tudi od njihovega zaporedja. Nekateri ljudje so namreč že v osnovi bolj dovzetni za poškodbe kot drugi. To dovzetnost povzročajo naše prirojene ali pridobljene lastnosti. Na nekatere od teh lastnosti, kot so starost, dozorelost, anatomske značilnosti in spol, ne moremo vplivati. Na druge, kot so sestava telesa, zdravstveno stanje, telesna pripravljenost, motivacija, utrujenost ter obvladovanje tehnike, pa lahko. Poleg tega je možnost poškodbe odvisna še od narave športne panoge, intenzivnosti vadbe, zaščitne opreme in okolja.
Dobrodošla sprememba
Če se ukvarjamo s tekom in tečemo večkrat tedensko, potem tek vsaj enkrat ali dvakrat tedensko zamenjamo z aktivnostmi, pri katerih delujoče mišice ne nosijo bremena celega telesa, na primer kolesarjenje ali plavanje. S tem zmanjšamo obremenitev sklepov, mišic in tetiv.
Če želimo svojemu telesu z vadbo res koristiti, je priporočljivo, da pred pričetkom ukvarjanja s športom obiščemo svojega osebnega zdravnika, ki naše zdravstveno stanje najbolje pozna in nam bo povedal, ali obstajajo kakršnikoli zadržki in omejitve. Po potrebi nas bo napotil na dodatne preglede in preiskave. Če nam zdravnik ne svetuje drugače, je najbolje, da si izberemo tisto obliko vadbe, ki nas najbolj privlači. Zavedati se namreč moramo, da igra motivacija veliko vlogo pri vztrajanju. Če se torej lotimo vadbe, ki nam jo je svetoval nekdo drug, nam pa ne leži, smo na dobri poti, da jo bomo kmalu opustili.
Priporočljivo pa je, da se na začetku lotimo nizko intenzivnih oblik vadbe, pri katerih krepimo srčno-žilni in dihalni sistem (aerobna vadba) in je možnost poškodbe najmanjša. Taki vadbi postopoma dodamo intenzivnejšo vadbo (anaerobni trening), lahko v obliki intervalnega treninga, na koncu pa dodajamo še specifične vaje za moč. Pred glavnim delom vadbe ogrejemo telo s hitro hojo ali počasnim tekom ter naredimo raztezne vaje.
Tako povečamo pretok krvi po telesu, povečamo dovod kisika mišicam in pospešimo mišično presnovo. Pri ogrevanju se moramo spotiti, ne smemo pa se utruditi. Ne ogrevamo se prezgodaj, saj učinek ogrevanja traja približno pol ure. Z ogrevanjem lahko tveganje za poškodbe pri športu zmanjšamo za petdeset odstotkov ali več.
