Bonbon
Že stari Rimljani so govorili, da je ponavljanje mati učenja in znanja, to staro modrost pa potrjuje tudi znanost: ko slišite kakšno novo informacijo, jo morate ponavljati in uporabljati naslednje tri dni, kolikor je nujno, da se stabilizira v spominu. Šele tedaj jo boste zares usvojili in se je naučili.
Če denimo preberete neki nov pojem, ga preberite še enkrat, ponovite nekajkrat v mislih in uporabljajte v naslednjih 72 urah, da ga ne boste pozabili. Na ta način se v možganih sproži kemični proces, ki modificira nevrone in spreminja informacijo v neizbrisno sled. V nasprotnem primeru nova informacija konča v kratkoročnem spominu in sčasoma "izpari". Spomin ni omejen, vanj je mogoče spraviti neskončno količino informacij, vendar potrebuje čas, da se te informacije in nove izkušnje v njem ukoreninijo. Na kakovost spomina lahko vplivate z načinom življenja in s pozitivnim odnosom do intelektualnih pa tudi telesnih aktivnosti.
Na blazini
Dobro je, da vsako noč spite od sedem do osem ur. Ključen čas spanja je tik pred zoro, ko je intenzivnejša REM-faza spanca, v kateri so skoncentrirane sanje. V teh obdobjih spanca se možgani obnavljajo, zato se tedaj, če se zanje prikrajšate, izpostavljate nevarnosti poslabšanja spomina, zlasti če slabo spite dlje časa. To je potrdila tudi ameriška raziskava, ki je pokazala, da že štiri neprespane noči dolgoročno poškodujejo spomin. Podobnemu tveganju so izpostavljeni ljudje, ki smrčijo, in tisti z apnejo. Koristno je, da si občasno privoščite popoldansko dremanje. Raziskava, ki so jo izvedli na medicinski fakulteti univerze Harvard, je pokazala, da vsakodnevni 30-minutni popoldanski dremež izboljšuje spomin.
Telo in duh v formi
V otroštvu možgani nenehno ustvarjajo sinapse (povezave med dvema živčnima celicama) in vpijajo več informacij, kot jih potrebujejo, medtem ko jih v odrasli dobi previdno selekcionirajo: od sto informacij, ki so jim na voljo, jih bo 99 šlo skoznje, ne da bi pustile kakršnokoli sled. V možganih torej ostane zabeleženo samo tisto, ker se zdi posameznemu človeku zanimivo. Spomin je mogoče izboljšati s povezovanjem učenja in telesne aktivnosti. Raziskave so pokazale, da gibanje na tiste dele možganov, ki prebujajo interes (in s tem pospešujejo tudi uspeh pri učenju), deluje zelo stimulativno. Če torej pred učenjem nekaj časa z umirjenim tempom hodite ali se vozite s kolesom, bo vaša sposobnost koncentracije na vrhuncu. Največ prispevajo k učenju aerobne aktivnosti, kot so plavanje, tek, ples in podobno, medtem ko najboljši učinek dosežemo, če pred začetkom učenja vedno dvajset ali trideset minut telovadimo. K bolj učinkovitemu osvajanju novih znanj lahko prispeva tudi prijetno vzdušje: ko ponavljate naučeno ali berete zapiske, počnite to v prostoru, v katerem se počutite najbolje.
Hrana in kava za večjo pozornost
Živilo, ki lahko dokazano poveča sposobnost trajnega memoriranja novih podatkov, ne obstaja, četudi so nekateri trdno prepričani o nasprotnem. Čeprav lahko manjše spremembe v prehrani koristne pri osvajanju novih znanj. Pozitiven vpliv na možgansko aktivnost na splošno imajo omega-3 maščobne kisline, vitamini skupine B, magnezij, idealen jedilnik za učenje pa je bogat z živili, kot so jajca, ribe, meso, mleko in mlečni proizvodi, ki organizmu pomagajo pri proizvodnji dopamina - nevrotransmiterja, ki zvišuje raven pozornosti. Iz istega razloga je dobrodošla tudi kava, vendar z njo ne bi smeli pretiravati. Zavedajte se, da po težkih obrokih kri potrebuje prebavni sistem, zato so možgani tedaj z njo slabše oskrbljeni.
Upočasnite tempo in se sprostite
Če vas čaka veliko učenja, bodite pozorni na ritem osvajanja novih znanj. Če se nameravate denimo vpisati v kak tečaj, izberite tistega, ki poteka od dvakrat do trikrat na teden. Med predavanji boste tako imeli dovolj časa, da "prebavite" nove informacije. Za ljudi, starejše od 30 let, predavanje ne bi smelo trajati dlje od ure in pol, saj je to čas, v katerem smo sposobni ohraniti ustrezno raven pozornosti. Po tem času se naša pozornost zmanjšuje, kar pomeni, da le izgubljamo čas, se utrujamo in izpostavljamo stresu, ne da bi dosegali kakršnekoli rezultate.
Poleg tega so velik sovražnik učenja tudi napeti živci: če ste pod pritiskom, se v organizmu močno poveča raven snovi, ki v manjših količinah pomagajo pri pomnjenju (kot sta dopamin in glutamat). Toda če je teh snovi preveč, izzovejo nasproten učinek, saj povzročijo motnje v delovanju hipokampusa, dela možganov, v katerem se shranjujejo informacije, preden gredo v spomin. Če ste torej imeli težek dan, zvečer pa imate predavanje, se poskusite pred njim vsaj 20 minut sproščati, zadremajte ali pojdite na sprehod.
Redno ponavljanje
Da bi neki podatek fiksirali v spominu, je nujno ponavljanje. Način, na katerega informacije shranjujete v spomin, je podoben zlaganju sestavljanke: možgani vsak podatek razstavijo na manjše dele in jih razmestijo na različna področja (obliko shranjujejo na enem mestu, barve na drugem in čustva na tretjem ...). Ko se naučenega hočete spomniti, sestavljate mozaik iz vseh teh delov. Včasih se lahko zgodi, da se kakšen del mozaika izgubi ali obtiči na napačnem "oddelku". Tako pride do mešanja informacij ali do njihovega izbrisa iz spomina. Temu se je mogoče izogniti le s ponavljanjem. Enkrat mesečno vzemite v roke knjigo ali zapiske o snovi, ki ste se jo učili, ter jih preberite, da bi utrdili podatke v svojem spominu.
