Raziskava o tem, koliko respiratornih obolenj pri otroku je še normalen pojav, prinaša zanimiva odkritja. Do 12. leta starosti so spremljali 760 otrok v Nemčiji, rojenih leta 1990. Letno naj bi ti v zgodnjem otroštvu (0-2 leti) zboleli do 11-krat, v predšolskem obdobju (3-5 let) do 8-krat in v šolskem obdobju (6-12 let) 4-krat. Raziskovalci menijo, da je to število respiratornih obolenj na leto normalen pojav, kar pomeni, da nas ni treba skrbeti, da je imunski sistem otroka pomanjkljiv, niti nam zaradi tega ni treba ukrepati.
A starši so vseeno zaskrbljeni
Čeprav naj bi bilo tako pogosto obolevanje otrok v mrzlih mesecih normalno, pa vse več staršev išče pomoč, saj se jim to ne zdi normalno, še posebej, ker se prehlad ali gripa pri otroku pogosto zaplete v hujše obolenje. To pomeni, da se razvije v sinuzitis, vnetje srednjega ušesa, bronhitis ali pljučnico, kar otroka še dodatno obremeni. Še več, običajno otroci ob teh obolenjih (če ne že prej) prejmejo tudi močna zdravila, kar pa ni brez posledic. Za primer: ker je pri prej omenjenih zapletih prehlada ali gripe pogost razlog bakterijsko vnetje, to pomeni, da za obvladovanje tega otrok prejme tudi antibiotike. Za umirjanje visoke vročine antipiretike. Pa dekongestive itd. Vse to lahko načne njegove obrambne moči, zaradi česar je lahko naslednjič še bolj dovzeten za respiratorna obolenja. Poglejmo samo problem nepremišljene (in tudi prepogoste) uporabe antibiotikov.
Antibiotiki so koristni, pa vendar lahko tudi problematični
Antibiotiki so rešitev ob hudih infekcijah. Problem pa nastane, kadar je njihova uporaba nepotrebna ali prepogosta. Da jih tudi stroka predpisuje nepremišljeno, je dokaz med drugim tudi poziv Svetovne zdravstvene organizacije k preudarni oziroma premišljeni uporabi antibiotikov. Torej opozorilo ni namenjeno le splošni populacij, ampak tudi zdravnikom, saj ponekod antibiotike še vedno predpisujejo napačno ali po nepotrebnem. Primer: dobršen odstotek antibiotikov se v Združenih državah še vedno predpisuje otrokom, ki imajo prehlad, okužbo zgornjih dihal ali bronhitis, torej za stanja, kjer uporaba antibiotikov, kot je znano, ne pomaga.
Da je problem čezmerne uporabe antibiotikov resen, je Evropa 18. november namenila dnevu antibiotikov. Na ta dan aktivno ozaveščajo javnost o pomenu preudarne uporabe teh zdravil. Na straneh NIJZ Slovenije tako lahko preberete tudi zanimive informacije, kot je denimo ta, da kar 1/3 Evropejcev ne ve, da imajo antibiotiki stranke učinke, ali da kar 40 do 50 odstotkov Evropejcev ne ve, da antibiotiki ne pomagajo ob gripi in prehladu! Gripa in prehlad sta posledici virusnega vnetja, zato antibiotik ne pomaga. Kadar ga uporabljamo v te namene, si ne moremo obetati izboljšanja stanja, kvečjemu si ga dodatno poslabšamo zaradi stranskih učinkov.
Stranski učinki antibiotikov
Eden najbolj perečih stranskih učinkov nepremišljene uporabe antibiotikov je širjenje bakterij, odpornih na antibiotike. Odpornost na antibiotike je pravzaprav svetovni problem. Lahko se dotakne vsakega izmed nas, ne glede na to, kje živi ali koliko je star. Razvoj rezistence bakterij na antibiotike je sicer naraven mehanizem, ki ga je bakterija razvila za lastno obrambo. Problem pa je, da ga pospešujemo z nepremišljeno uporabo antibiotikov. Posledica je razvoj in širjenje infekcij z odpornimi bakterijami, ki jih težko pozdravimo, saj antibiotiki niso več tako učinkoviti ali pa nanje sploh več ne delujejo.
Poleg resnih stranskih učinkov, kot je naraščanje rezistence bakterij na antibiotike, pa obstajajo tudi mnogi drugi. Pogosti stranski učinki, zapisani v navodilu za uporabo antibiotikov, so diareja, napihovanje, slaba prebava, bolečine v trebuhu, izguba apetita ... Med drugim so posledica uničevanja črevesne flore oziroma povzročanje disbioze. Antibiotik, ki je namenjen uničevanju bakterij, ne loči med koristnimi in škodljivimi. To pomeni, da antibiotik, na primer predpisan ob katerem od zapletov respiratornih obolenj, poleg škodljivih bakterij poškoduje ali pokonča tudi koristne mlečnokislinske bakterije v črevesju otroka. Zaradi tega pa ne nastanejo le prebavne motnje, ampak se zmanjšana tudi odpornost. Črevesna flora med drugim pomembno vpliva ne le na delovanje prebavil, prebavo zaužite hrane, vsrkavanje prebavljenih hranil v telo …, ampak posredno in direktno tudi na naše obrambne moči, o čemer lahko več preberete tudi v knjigi GAPS - Gut and Psychology Syndrome, Natasha Campbell-McBride.
Med spregledane stranske učinke antibiotikov pa sodi tudi poškodba celičnih elektrarn oziroma mitohondrijev. Mitohondriji so mesta, v katerih celica proizvaja energijo, potrebno za svoje delovanje in ohranjanje zdravja. Ker evolucijsko mitohondriji izvirajo iz bakterij, so na delovanje antibiotikov, ki bakterije uničujejo, občutljivi. Znano je, da zdravljenje vnetij z baktericidnimi, ne pa tudi z bakteriostatičnimi antibiotiki povzroča resne motnje v delovanju mitohondrijev. Razlog? Poveča se kopičenje prostih radikalov znotraj celice, zmanjša pa nivo glutationa - telesnega znotrajceličnega antioksidanta. Presežek prostih radikalov lahko poškoduje mitohondrije in s tem celice, tkiva …
Poskusi na miših, ki so prejemale takšne antibiotike, so med drugim pokazali porast znakov oksidativnega stresa v krvi in pojav oksidativnih poškodb na tkivih. Z nepremišljeno uporabo antibiotikov se torej ne poveča samo odpornost bakterij na antibiotike, temveč oslabijo tudi otrokove obrambne moči in energija. Otroci morda prav zaradi tega tako pogosto zbolijo.
Znani so koristni učinki uživanja ameriškega slamnika tako za preventivo kakor terapijo pri prehladih, gripi in njihovih zapletov. Naboru pozitivnih učinkov te nadvse koristne rastline pa zdaj lahko med drugimi dodamo še eno. Uživanje ameriškega slamnika pri otrocih zmanjša potrebo po jemanju antibiotikov. Vendar, pozor, to ne velja za vse pripravke iz ameriškega slamnika, dokazano pa za pripravljene po recepturi Alfreda Vogla.
