(INTERVJU) Nipke, povsem običajen pozitiven model, o popolnem lajfu in hudi ženi

Urška Kereži
21.05.2019 16:53

S priljubljenim hiphoperjem Boštjanom Nipičem - Nipkejem iskreno o popolnem lajfu, zatonu slovenske rap scene ter čefurski slovenščini, kajenju trave in preklinjanju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Osebni arhiv

Nasmejan, zgovoren in večno nemiren raper iz ljubljanske četrti Dravlje je prvi album sicer izdal že leta 2005 kot član dua Overdose. A takrat je bil rap še primerljiv s kopanjem tunela pod Triglavom s kavno žličko - omejen na ozek krog fanatičnih privržencev. Vendar draveljska ekipa s producentom Jovićem na čelu ni odnehala in medtem ko so bili "drugi zunaj, smo se mi 'zezali' v studiu", pravi Nipič. Leta 2015 pa bil trud več kot poplačan, saj je z albumom Nipke daleč presegel specialistične hiphop kroge in postal malodane vsenaroden ter nehote tudi heroj otrok in mladeži. Čeravno pri 37 letih.
Recept za popoln lajf že imate?
Tudi, če bi ga imel, ga ne bi razkril. (Smeh.) Ker en, univerzalen za vse, ne obstaja. Vsak ga mora najti sam med iskrenim in odprtim pogovorom s seboj. Z brskanjem po podstrešju in prevetritvijo tudi najbolj zaprašenih kotov. Še vsem je edino tako uspelo, ker ga ni, ki ga ne skriva v sebi.
Ne pa tudi hude žene?
(Smeh.) No, potem za češnjico na sadni kupi pride še ona. Ta Huda. Ker je tvoja, jasno, vedno najbolj huda. (Smeh.)
Kaj je potem tisto bogastvo, ki je veliko pomembnejše od polnega žepa in popolne žene?
Trenutki, ljudje, ki so mi najbližji. Ki se me dotaknejo. Malenkosti, ki se jih ne da kupiti niti z zlatim mastercardom.
Odkritje ene glavnih ikon sodobnega rapa 2Paca Shakurja, pravite, vam je rešilo življenje, omenjenemu vzorniku pa vzelo. In ironija je hotela še, da so tudi vam očeta do smrti pretepli tako rekoč na domačem pragu. Ko se je vračal s sprehoda s psom.
Drži. Zato sem dolgo časa mislil, da mi dobre stvari niso namenjene, in ko si enkrat "zaciklan" v to, težko prideš iz tega. Odkar sem začel hoditi na skupinsko psihoterapijo, pa je to definitivno dalo rezultate. Čeprav tam sicer ne dobiš nobenih odgovorov. Kot rečeno, delati moraš sam in verjetno je vsakomur kanček drugače. Mislim, da sem se že prvo ali drugo seanso povsem odprl. Tudi razjokal in vse to. Zato še vedno hodim, sva pa v sedmih letih od začetne ekipe ostala samo še jaz in neka ženska. Ljudje "vrtanja po sebi" pač ne vzdržijo.

Osebni arhiv
Nika Hölcl Praper
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta