Bonbon
Če gre za blago do zmerno bolečino, ki traja krajši čas, lahko posežemo po protibolečinskih zdravilih, ki jih brez recepta kupimo v lekarnah. Lekarniški farmacevti pojasnjujejo, da za vsa ta zdravila, ki so namenjena samozdravljenju, velja, da so varna in nam ni treba skrbeti glede resnejših neželenih učinkov. Vseeno pa se moramo zavedati, da zagotovila o varnosti veljajo le, dokler dosledno upoštevamo navodila za jemanje in priporočene odmerke. Če bi ta zdravila uporabljali dolgo časa, nekaj mesecev ali celo nekaj let, in v večjih odmerkih, kot so priporočeni, bi to lahko imelo resne škodljive posledice za zdravje.
Kako delujejo analgetiki?
Protibolečinska zdravila ali analgetiki so namenjeni simptomatskemu zdravljenju. To pomeni, da ne odpravljajo vzroka bolečine, ampak jo s posrednim ali neposrednim delovanjem na živčni sistem le lajšajo. Najpogosteje uporabljeni analgetiki so paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in opioidi. Lahko delujejo sistemsko, kar pomeni, da delujejo na centralni živčni sistem, ali lokalno, kar pomeni, da delujejo na periferni živčni sistem. Nekatera protibolečinska zdravila lahko vplivajo na psihofizične sposobnosti, zato ob njihovi uporabi velja popolna ali relativna prepoved upravljanja vozil ali strojev. To je ustrezno označeno na zunanji embalaži, in sicer s praznim oziroma polnim trikotnikom.
Čezmerna poraba protibolečinskih zdravil lahko poleg drugih zdravstvenih težav povzroči tudi odvisnost. To ne velja le za zdravila, ki se uporabljajo samo pod nadzorom zdravnika in so zato na voljo na recept. Tudi napačna, predvsem dolgotrajna in čezmerna uporaba zdravil brez recepta lahko vodi do hujših zdravstvenih zapletov, celo smrti.
Paracetamol
Uporablja se predvsem za lajšanje blažjih bolečin, kot so na primer zobobol, glavobol, bolečine pri poškodbah, menstrualne bolečine, prehodne bolečine mišic in sklepov. Uporablja se tudi za zniževanje povišane telesne temperature. V nasprotju z drugimi protibolečinskimi zdravili ne deluje protivnetno. Ne učinkuje na osrednji živčni sistem in ne povzroča odvisnosti. Ne draži želodčne sluznice, zato ga lahko uporabljajo tudi bolniki z želodčnimi težavami.
Pogosto je z drugimi učinkovinami prisoten v kombiniranih tabletah, ki so namenjene lajšanju simptomov gripe in prehlada. Zato moramo biti ob zdravljenju z več zdravili hkrati še posebno pozorni, katere učinkovine vsebujejo zdravila, s katerimi se zdravimo, da ne bi zaužili dvojnega odmerka. Glavna nevarnost čezmerne uporabe paracetamola je poškodba ali celo odpoved jeter.
Nesteroidna protivnetna zdravila
Pogosto jih uporabljamo kot protivnetna in protibolečinska zdravila pri revmatičnih obolenjih, po poškodbah in operacijah, za lajšanje bolečin pri bolnikih z rakom, glavobolu, zobobolu in drugih bolečinah. Nekatera v nižjih dnevnih odmerkih preprečujejo razvoj srčno-žilnih bolezni, vendar se pri posameznih bolnikih lahko izrazijo neželeni učinki na prebavilih, ki se kažejo kot bolečina v želodcu, slabost ali pa povzročijo razjede in krvavitve. Nekatera od teh zdravil lahko tudi izzovejo poslabšanje astme.
Zaradi takšnih težav nekateri bolniki potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje, zato lekarniški farmacevti priporočajo posebno previdnost pri uporabi teh zdravil. So med najbolj predpisanimi zdravili, nekatera so v lekarnah na voljo tudi brez recepta. Med slednjimi je najbolj poznana acetilsalicilna kislina, ki je v uporabi že več kot sto let. Kot pravijo farmacevti, je zelo dober analgetik, primeren za lajšanje blažjih bolečin in ima v nasprotju s paracetamolom tudi protivnetno delovanje. To zelo koristi zlasti pri bolečinah, ki so povezane s prehladnimi obolenji, paziti pa moramo na učinke na prebavila.
Opioidi
Najbolj znani predstavnik opioidnih zdravil je morfin, ki se kot protibolečinsko zdravilo uporablja že več kot dva tisoč let. Opioidi se uporabljajo pri lajšanju srednje močne in najmočnejše bolečine. Delujejo na centralno živčevje in tako zmanjšajo občutenje bolečine.
Med neželenimi učinki se poleg psihične in fizične odvisnosti lahko pojavijo še zmedenost in vrtoglavica, zaprtje, slabost, bruhanje, evforija. Pri nadzorovanem lajšanju bolečine ti učinki, razen zaprtja, običajno ne pomenijo resnih težav, saj težave izzvenijo v nekaj dneh oziroma ne pridejo do izraza. Opioidi so na voljo le na recept, na enega je mogoče izdati le količino, ki zadošča za največ enomesečno porabo.
Pravilna uporaba protibolečinskih zdravil
Lekarniški farmacevti opozarjajo, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora, zato običajno ni potrebe po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah. Analgetično učinkovino pogosto vsebujejo tudi zdravila za lajšanje simptomov gripe in prehlada. Za lajšanje kronične bolečine zdravnik na recept predpiše protibolečinsko zdravilo, ki ga lahko uporabljamo dlje časa. Ob akutni bolečini zdravila za lajšanje bolečine uporabljajmo le krajši čas, dokler bolečina ne mine. Če težave trajajo več kot tri dni, lekarniški farmacevti svetujejo posvet z zdravnikom.
Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je pomemben, ker s pravilnim jemanjem lahko izboljšamo učinek delovanja, zmanjšajo pa se tudi neželeni učinki. Navodila za jemanje protibolečinskih zdravil glede na hrano se razlikujejo. Nesteroidna protivnetna zdravila praviloma jemljemo s hrano, saj se tako zmanjša možnost neposrednega škodljivega delovanja na želodčno sluznico.
Lekarniški farmacevti priporočajo, da vsa zdravila hranimo na enem mestu, zunaj dosega otrok. Ker protibolečinska zdravila sodijo med tiste skupine zdravil, kjer je večja možnost zlorabe v nemedicinske namene, bodimo posebno pozorni na varno shranjevanje teh zdravil. Velik del zastrupitev z zdravili je namreč ravno posledica namerne ali nenamerne pretirane uporabe protibolečinskih zdravil.
