Bonbon
Ogljikove hidrate tvorijo le rastline v postopku fotosinteze in jih shranjujejo v listih, steblih, koreninah in v plodovih. Imenujemo jih tudi sladkorji ali saharidi. Obstajata dve skupini OH: enostavni (predvsem v sadju in v sladilih) in sestavljeni OH (iz dolgih verig enostavnih sladkorjev), ki jih v procesu presnove encimi spremenijo v enostavne OH, te pa telo absorbira iz tankega črevesa. Več dolgih verig OH je shranjenih v vlakninah, ki jih skoraj nepredelane izločamo, a so v procesu prebave in presnove tako pomembne, da obstaja veliko knjig o pomenu vlaknin in obstajajo tovarne, kjer izdelujejo prehranske vlaknine.
Hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, je bila stoletja osnovni vir energije in drugih za zdravje potrebnih snovi: različne vrste kruha, krompirja, riža, žit ali stročnic so zagotavljale in še vedno zagotavljajo zdravo življenje milijardam ljudi po vsem planetu. Tej hrani rečemo škrobnata hrana, ker večinoma vsebuje škrob, ki je naravni polisaharid, sestavljen iz povezanih glukoznih enot. Škrob kot ločeno hranilo pridobivajo iz žit, korenin in gomoljev.
Povsod, kjer se še vedno pretežno prehranjujejo s polnovredno rastlinsko hrano, bogato z ogljikovimi hidrati, skoraj ne poznajo bolezni našega časa: zamašenih žil, srčnih kapi, sladkorne, avtoimunskih bolezni, osteoporoze ...
OH vir energije
Ogljikovi hidrati (OH) so najučinkovitejši, najpomembnejši in najvarnejši vir energije za telo, saj se hitro spremenijo v krvni sladkor.
Škrobna hrana zagotovi dovolj kalorij za največje psihofizične napore. Že v Starem Rimu so gladiatorje hranili z ječmenom in so jih celo imenovali "ječmenarji". Danes pri vzdržljivostnih športih pred in med tekmo športniki uživajo veliko ogljikovih hidratov.
Nekateri sestavljeni OH se hitreje spremenijo v glukozo (krvni sladkor) kot enostavni, kar je pomembno za ljudi, ki so občutljivi na nihanje ravni krvnega sladkorja. V vsakem primeru morajo inzulinsko občutljive osebe poznati hitrosti, s katerimi se posamezni OH spreminjajo v glukozo (t. i. glikemični indeks) in začeti obrok s sestavljenimi OH, ki se počasneje spreminjajo v glukozo.
Na splošno, riž, koruza in druga žita ter krompir vsebujejo okrog 80 odstotkov vseh kalorij v obliki ogljikovih hidratov. Grah, fižol, leča pa okrog 70 odstotkov sestavljenih ogljikovih hidratov. Zelena in rumena zelenjava vsebujeta kompleksne ogljikove hidrate, hkrati pa vsebujeta zelo malo skupnih kalorij in dasta majhen prispevek k skupnim kalorijam. Zdravju koristna prehrana vključuje več kot 70 odstotkov kalorij iz sestavljenih OH - škrobne hrane, zelenjave in sadja. Sodobni človek iz tega vira pridobi le okrog 40 odstotkov energije, da je problem še večji, so zaužiti OH pogosto v obliki praznih kalorij: beli sladkor, sirupi, izdelki iz rafiniranih žit ali riža. Če jih s hrano ne zaužijemo dovolj, jih organizem na zapleten način ustvarja iz beljakovin. Pridobivanje energije z beljakovinami ali z maščobami je premalo koristno ali pa preveč škodljivo.
OH ne redijo
V nasprotju s splošnim prepričanjem so OH redko vzrok prekomerne telesne teže, saj ima en gram OH samo 4 kalorije, kar je dvakrat manj, kot imajo maščobe. Ocvrt krompir ali krof bo k naši teži prispeval več z maščobami kot z ogljikovimi hidrati. En gram krompirja vsebuje 0,6 kalorije, en gram rastlinskega olja pa 9 kalorij. Enako velja za prazne kalorije, kot je visoko predelana moka, beli sladkor, sladkane in alkoholne pijače ipd., ki ne vsebujejo drugih hranil ali vlaknin. Tudi sadje je pogosto 90-odstotno sestavljeno iz ogljikovih hidratov, vendar večina vsebuje sladke enostavne oblike in ne vsebuje drugih hranil.
Hrano, bogato z OH so na slab glas spravili mesnopredelovalna industrija, mlekarska industrija ob obilni pomoči "strokovnjakov" za hujšanje, ki so omejevali vnos OH. Tako smo začeli ogljikove hidrate zamenjevati z beljakovinami in maščobami, posledice poznamo: skoraj polovica populacije je predebele, mnogi že pri otrocih opažajo znake (pred)diabetičnega stanja. Če uživamo polnovredno rastlinsko škrobno hrano tj. celovito, polnovredno rastlinsko hrano (riž, koruza, pšenica, rž, krompir, sladki krompir, jam, grah, fižol, buče ...) hitro napolnimo želodec in ustvarimo občutek sitosti. Takšna hrana ne povzroča inzulinskega šoka. Inzulinsko izjemno občutljivim ljudem dodatno pomaga, če hranjenje začnejo z zelenjavo, ki vsebuje OH z nizkim glikemičnim indeksom (počasni OH).
Vlaknine vsebuje le rastlinska hrana. Vlaknin ni v govedini, svinjini, perutnini, ribah, mleku, siru, jajcih ali drugih živalskih izdelkih.
Zdravju koristna prehrana, kjer centralna točka pripada škrobni hrani, ne redi, tudi če vsak dan zaužijemo normalno količino kalorij. Če smo predebeli, hitro pridobimo zdravo težo, hkrati bomo dobili tudi vse, kar potrebujemo: ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, minerale in vitamine.
Zasvojenost z OH
Nekateri ljudje imajo težave pri presnavljanju OH (posebej hitrih OH), ki so posledica preteklega nepravilnega prehranjevanja, v izjemno redkih primerih genske zasnove.
V primeru da:
1. približno dve - tri ure po obroku začutimo lakoto, omotičnost, zbeganost, se začnemo potiti, začutimo pomanjkanje koncentracije, volje, v hujših primerih nastopi močnejše znojenje, drhtenje, panika, srčni utrip postane pospešen;
2. po obroku postanemo utrujeni, lenobni, zaspani, brezvoljni;
3. smo ob popoldanskem času pogosto lačni, utrujeni;
4. se hitro zredimo (ni pomembno ali tudi hitro shujšamo);
5. v situacijah napetosti, stresa, žalosti, utrujenosti posegamo za hrano, predvsem za sladkarijami, čipsi in drugimi prigrizki,
V tem primeru obstaja velika verjetnost, da že imamo ali bomo imeli sladkorno bolezen tipa B, kar s spremembo prehranskih navad z lahkoto in popolnoma preprečimo ali pozdravimo.
Ko zaužijemo z ogljikovimi hidrati bogato hrano, v procesu predelave iz ogljikovih hidratov nastane sladkor, ki preide v kri. Ko telo zazna višjo koncentracijo glukoze v krvi, pošlje signal trebušni slinavki, da proizvede in v kri pošlje hormon inzulin, ki bo glukozo "odpeljal" v celice. Če je koncentracija glukoze velika, trebušna slinavka pohiti čim prej znižati raven glukoze v krvi in proizvede preveč inzulina. Inzulin počisti glukozo tako, da je nekaj spravi v mišične celice, za preostanek pa angažira jetra, da glukozo spremenijo v maščobe (trigliceride), ki se shranijo v maščobnih celicah za čas, ko hrane ne bi imeli. Prehitro znižanje ravni krvnega sladkorja (hipoglikemija) zahteva takojšnje ukrepanje - dovajanje novih OH.
Oh, ta sladkorna
Ko porabimo energijo, ki smo jo dobili z obrokom hrane, bi naj drugi hormon (glukagon) iz maščobnih celic dovajal organizmu potrebno energijo in tako praznil rezerve. Če je v telesu preveč inzulina, bo glukagona manj, naše rezerve ne bodo porabljene, zato se bomo zredili. Prenizke koncentracije glukoze v krvi povzročijo neustavljivo lakoto in prehitro se pojavi potreba po novih ogljikovih hidratih, kar pomeni nov "inzulinski šok". Potreba, da znova in znova zaužijemo ogljikove hidrate, sčasoma postane prava zasvojenost z OH. Ker inzulin glukoze ne more spraviti v celice, jo telo obravnava kot odvečni sladkor in ga spreminja v maščobne zaloge. Maščobe, ki se kažejo kot debelost, so posledica prevelike količine, običajno za zdravje manj koristne hrane.
Zaradi prevelike koncentracije inzulina se celice sčasoma zapirajo pred temi navali, kar privede do tega, da imamo v krvi hkrati preveč inzulina in preveč glukoze. Pojavi se sladkorna bolezen, kljub temu da imamo dovolj lastnega inzulina, ki je postal neučinkovit in ga moramo nadomeščati z umetnim. Namesto, da ljudi učimo pravilnega prehranjevanja, vlagamo milijone v nove raziskave za bolj učinkovit umetni inzulin, za njegovo lažje dodajanje, iščemo zdravila, s katerimi bi lastni inzulin le prepričal celice, da sprejmejo glukozo ... Vse to prinaša dobičke, ne prinaša pa zdravja. Na koncu koncev, zakaj bi v profit usmerjenim podjetjem bilo več do našega zdravja, kot pa nam samim! Z veseljem bodo zdravili naše oči, jetra, ledvice, čistili žile ..., a to veselje jim lahko z malo znanja in napora odvzamemo.
