Ta širina velikokrat najde rešitve za bolezni, ki so že bile obsojene na vseživljensko jemanje zdravil. Vsak terapevt, zdravnik, zdravilec, kakorkoli že imenujemo osebo, ki nas zdravi, uporablja svoj preplet znanj, tehnik in pristopov. Združuje biološko medicino, ajurvedo, tradicionalno kitajsko medicino, zobozdravstvo, farmacevtsko medicino, naturopatijo, bioresonanco, ortomolekularno medicino, manualno terapijo, joga terapije, psihoterapijo in še mnoge.
V centru Maha združujemo veliko, veliko pa tudi sodelujemo z drugimi kolegicami in kolegi, predvsem bioresonančnimi terapevti. Upam si trditi, da je povezovanje v integrativni medicini nujno in pravzaprav tudi dobro deluje. V resnici me tudi leta dela v zobozdravstvu in zadnjih nekaj let v biološki medicini učita, da ni vse za vsakogar in ravno povezovanje daje rezultate predvsem pri zelo napredovalih obolenjih. Sam sem terapevt biološke medicine in prof. dr. Thomas Rau je moj mentor. Z asistentom ravno prihajava s tridnevnega pripravništva z njegove klinike, kjer sva se spet ogromno naučila in seveda ugotovila, da je velikokrat možno še veliko postoriti, četudi je klasična medicina že obupala ali pa je pacientu predpisala vseživljenjsko jemanje zdravil. Seveda mora biti človek dojemljiv in razumeti, da ga je način življenja pripeljal do bolezni in samo sprememba načina življenja lahko prinese rezultate.
Zdravje se začne v ustni votlini
Zanimivo je, da je v prav vseh medicinskih sistemih kar zapostavljeno ustno zdravje in v tej številki se bomo posvetili ustni medicini, ki dojema usta kot organ in ne le kot zobe oziroma zobne krone. V ustih so štiri področja, ki morajo biti urejena, da lahko rečemo: "Usta nimajo negativnega vpliva na vaše telo." Zobno gnilobo in "mrtve" oziroma endodontsko oskrbljene zobe večinoma vsi poznamo in jasno je, da tukaj ne sme biti dvoma, ali je vnetje ali ne, še posebej, če imate že razvito hujše obolenje telesa. Zelo pogosto je spregledana parodontalna bolezen in kovine v ustih, uveljavlja pa se tudi odkrivanje maščobnih nekroz v čeljustnih kosteh, ki sproščajo vnetni mediator RANTES ali bolj sodobno imenovan CCl5. Zobozdravstvo ni kar tako ločeno na medicinski fakulteti, ker je zares izredno zahtevno, še posebej, če se zobozdravnik zares obnaša kot zdravnik. Vemo, da v življenju bistveno večkrat obiščemo zobozdravnika kot zdravnika, kar že samo po sebi govori v prid dejstvu, da imajo usta izredno pomemben vpliv na vaše zdravje.
Paradentoza oziroma bolj moderno parodontalna bolezen je ena najbolj razširjenih vnetnih bolezni, ki je posledica okužbe z bakterijami in je kot taka nalezljiva. Parodontalno pomeni obzobno, torej imejte v mislih, da se pogovarjamo o tkivih, ki so okoli zoba in zob pravzaprav učvrščujejo v telo, torej v usta. Več kot 90 odstotkov odraslih Slovencev ima namreč eno od oblik obzobnega vnetja. Parodontalno bolezen imenujemo tudi tihi ubijalec, saj dokazano vpliva na poslabšanje zdravja celotnega telesa. Parodontalna bolezen je vnetni odgovor našega telesa na bakterijsko okužbo v obzobnem žepu, ki je, kot izhaja že iz imena, ob čisto vsakem zobu v naših ustih in ga obdaja dlesen. Torej gre za prostor med zobom in dlesnijo, v katerem živijo bakterije. Verjetno poznate črevesni mikrobiom, je pa ta tudi v ustih, sicer z drugačno sestavo bakterij, in ta ima specifično strukturo v obzobnem žepu.
Zakaj pride do vnetja obzobnih tkiv?
Neposreden vzrok za nastanek vnetja obzobnih tkiv je zaostala hrana na površini zob. Te obloge hrane oziroma zobni plak so hrana tudi za bakterije, ki se v obzobnih žepkih namnožijo in povzročijo vnetje. Sprva gre za vnetje dlesni, v nadaljevanju (nekaj mesecev) pa tudi kosti, v katero je pričvrščen zob. Na neki točki bakterije ne potrebujejo več zobnih oblog, pač pa se prehranjuje kar z našimi tkivi, ki jih razgrajujejo (dlesen in kost). Sicer velja, da se dalj časa prisoten plak na površini zoba organizira v trde obloge, poznane kot zobni kamen. Ta zagotavlja bakterijam zatočišče, tako se te še lažje namnožijo. Bolezen je zelo razširjena ravno zaradi velikega števila zob v ustih in pa potrebe po modernem načinu obravnave. Na razvoj in hitrost napredovanja parodontalne bolezni vplivajo tudi genetska nagnjenost, kajenje, stres, prisotnost bolezni telesa in še kaj. Torej moramo vas obravnavati kot celoto in zagotovo trdimo, da je možno obdržati vse zobe do konca življenja. Znanost to omogoča, le pravilno je treba uporabiti vsa dognanja. Tako kot je pri vseh boleznih, je tudi pri tej nujna lastna udeležba, in kar je odlika našega koncepta, je, da tehnike za ustno higieno prilagodimo na vaše zmožnosti in ne prilagajamo vas na različne tehnike. Ne pretiravamo, če rečemo, da nas danes bolj kot izguba zob skrbi vpliv kronične okužbe na zdravje telesa. Bolezen namreč poteka skrito in v veliki večini primerov zelo dolgo, kar pomeni dolgotrajno vnetno obremenitev našega imunskega sistema in kronično povišano vrednost nekaterih vnetnih mediatorjev ter odplavljanje bakterij in njihovih molekul v krvni in limfni obtok. Gotovo je kdo že otipal povečano bezgavko v predelu čeljusti, pa ni čisto vedel, čemu.
Kakorkoli obrnemo, je poleg kovin v ustih veliko odvisno od propadanja čeljustnih kosti, tako je pri granulomih, tako je pri paradentozi in tako je pri pojavu maščobnih degeneracij z osteonekrozo (MDO). Vse skupaj je združeno s smerjo osteoimunologija, ki v kratkem pomeni, da kostne in imunske celice sodelujejo in ustvarjajo vpliv na telo. Izraz osteoimunologija se je prvič uporabil leta 2000 in do takrat se je kost bolj ali manj obravnavala kot neaktiven del telesa, ki je zgolj v oporo mišicam in organom. Izkazalo se je, da poleg te osnovne funkcije kostno tkivo skrbi tudi za ravnotežje elektrolitov in da je izredno dinamično tkivo, ki se na eni strani razgrajuje in spet na drugi gradi. V večje podrobnosti v tem tekstu ni smiselno iti, je pa ta smer izredno kompleksna in je tudi še relativno mlada. Kar je pomembno vedeti za vas bralce, je, da je ta dinamika zelo odvisna od parathormona, ki ga izločajo obščitnične žleze, vitamina D in fibroblastnega rastnega faktorja 23. Pred operacijami v centru Maha vedno preverimo koncentracijo predvsem vitamina D in rezultati so izredno slabi. Trenutno se ubadamo s pandemijo pomanjkanja vitamina D in s tem povezanimi težavami. Preprosto ne moremo pričakovati dobrega celjenja kosti in nekatere študije so pokazale, da je dolgoročno preživetje vsadkov v ustih vprašljivo pri tako nizkih koncentracijah vitamina D.
Diagnosticiranje s posebnim ultrazvokom
Eden od pojavov slabega celjenja po odstranitvi kosti so prej omenjene MDO-lezije, kot sem jih prevedel v slovenski jezik. Gre za splet okoliščin po odstranitvi zoba, kjer preprosto zaradi pomanjkanja stimulusov za matične celice, ki so ključne pri celjenju kosti, poleg kostnih celic nastajajo tudi "degenerirane maščobne celice". Slednje so odgovorne za sproščanje prej omenjenega vnetnega mediatorja RANTES ali CCl5 iz MDO-lezij. RANTES je v telesu zelo koristen, saj koordinira imunski odziv, na primer med zlomom kosti, ter tako omogoča njeno celjenje. Problematično je kronično sproščanje te molekule in prav čeljustne kosti so lahko pomemben vir, predvsem na mestih, kjer poteka propad kosti ali pa je bil zob odstranjen in se kost zaradi lokalnih dejavnikov ni celila pravilno. Na temo sodelovanja te molekule pri različnih boleznih našega telesa je napisanih preko 10.000 člankov, le o tem, da so čeljustne kosti lahko vir, jih je bolj malo, saj se logika uveljavlja šele v zadnjem času. V centru Maha diagnosticiramo ta obolenja s posebnim ultrazvokom, ki zanesljivo pokaže obstoj in lokacijo MDO-lezije, med operacijo del tkiva pošljemo v Berlin na analizo in do zdaj je imel še vsak tako diagnosticiran človek za več kot desetkrat povišano vrednost molekule RANTES, kar jasno kaže na kronično sproščanje. Slednje pomeni dolgotrajen vpliv na telo in razvoj trigeminalne nevralgije, Alzheimerjeve bolezni, depresije, onkoloških obolenj dojk, prostate, črevesja itd., multiple skleroze, revmatoidnega artritisa itd.
Dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med.
Naslednjič pa nekoliko več o biološki medicini po dr. Rauu.