(KOMENTAR) Če ne greste na volitve, si svoje bedno tarnanje zaslužite

Bilo je ravno ob izteku prve letošnje predvolilne kampanje in, bebec jaz, predoziral sem se s soočenji. Na neki točki sem začel televizijske debate tistih, ki bodo v naslednjih letih krmarili državo in vse nas, dojemati kot bizarno televizijsko razvedrilo. Bilo je kot v Masterchefu, le bolj neokusno, z več packarije in limon. Toliko prismojenih reči so nam servirali, da sem se na koncu začel ukvarjati s kravatami, razporki, pričeskami in tem, kdo nosi bolj debel poročni prstan. Jasen znak, kako zelo sit sem bil že vsega.

Vse je prežeto s politiko. Ob obisku lokalnega supermarketa me zadnjič prestreže skupina ljudi v oranžnih majicah. Nimam pojma, h komu so spadali, niti me ni zanimalo, a želeli so minuto mojega časa. Nisem jim je dal, ker se mi je mudilo po potico. "Sem že opredeljen," sem odvrnil v upanju, da se jih čim prej znebim. "Koga pa boste volili?" me je predrzno vprašal poparjen možakar z letaki v roki. "Heleno Blagne. Vedno volim samo Heleno Blagne," sem odvrnil in nato kupil orehovo z rozinami. Kamor koli stopim, zadnje čase vame z megalomanskih plakatov bolščijo polikani in nenavadno prijazni obrazi ljudi, ki so me skozi leta razočarali, pa tudi nekaj takšnih, ki jih vidim prvič. Komaj čakam, da se na plakate vrnejo šamponi, najlonske nogavice in prekajene svinjske krače. Vse skupaj je šlo celo tako daleč, da je bila od kakšne predvolilne debate bolj gledana risanka Bacek Jon. Kdo bi vsega sitim ljudem zameril.

Zame bi mirne duše obdobje predvolilne kampanje v celoti črtali. Ga ne potrebujem. Če me niste prepričali v zadnjih štirih letih, me tudi v paničnih dneh pred volitvami ne boste. Tako naiven nisem. Tudi tega, da afere iz preteklosti na mizo kot po naključju padajo ravno v tem času, ne kupim. Vsa transparentnost civilizirane demokratične družbe. Žal skoncentrirana samo na ušive tri tedne. Morda bi kampanjo razvlekli kar na štiri leta in bi svinjarije razčiščevali in pospravljali sproti. Vaše kulice, broške, listki in golaži me ne kupijo. Vaša dejanja, tvite in misli spremljam že mnogo dlje. Povsem jasno je, kdo je zanič človek, kdo ima od nepotizma in korupcije lepljive prste, kdo želi gledati v postelje, maternice, kdo igra na najbolj pritlehna čustva v sfrustriranih ljudeh, kdo priljubljenost gradi na sovraštvu, nestrpnosti, zatiranju, poniževanju, šovinizmu, homofobiji, ksenofobiji, preživetih in zgodovinsko obsojanih ideologijah. Zdaj smo na vrsti volivci. Volitve so edini način, kako lahko v resnici kaj spremenite. Ponovite si ta stavek. Če ne greste na volišče, ste del problema in hkrati brez kredibilnosti. Svoje tarnanje si zaslužite. Lahko še naprej po spletnih forumih z lažnimi profili udrihate po ljudeh, ki jim ničesar ne upate povedati v živo. Lahko še naprej pod članki o vremenu pišete o domobrancih in komunajzarjih. Lahko še naprej berete zgolj članke o napovedih Babe Vange in se pretvarjate, da se vas vse skupaj ne tiče. Če ne greste na volišče, ostajate bedno nepomembni. Tudi če ne obsodite sovražnosti in neumnosti. Neobsojanje idiotizma ni strpnost, ampak soneumnost. Neobsojanje pokvarjenosti veliko pove o vaših osebnih vrednotah. Pojdite, volite in potem kričite dalje. Še malo, pa bo Backa Jona snedel volilni molk. Oziroma, če se malo poigram s črkami, molilni volk. Ne dovolite, da boste naslednja ovca vi.