"Toda - ali narave ne goljufamo na tisoč načinov?! Preusmerjamo tokove rek, spreminjamo habitate, letimo v vesolje ... Je potem res tako nenavadno, da smo razvili veščine in tehnologije, s pomočjo katerih smo videti bolje?" Tako žogico vsem kritikom estetskih posegov samozavestno vrne eden najprepoznavnejših estetskih kirurgov ne le pri sosedih, ampak tudi širše, primarij dr. Siniša Glumičić. Drži, potvarjanje videza v dobi sebkov, filtrov, facebooka, instagrama je za mnoge že praktično del rutine. Lepota pa - obvezna oprema. In njena moč? Ogromna. Ker je pogosto majhen, a usoden jeziček na tehtnici pomembnih odločitev. Kaplja, ki usodo prelije nam v prid. Številne raziskave pač nedvomno potrjujejo, da so očem prijetni posamezniki bolje nagrajeni za svoje delo in ga tudi lažje dobijo. Da so uspešnejši, bolj iskani. Ker iskriv pogled, energija, samozavest, karizma in mali triki velikih mojstrov ličenja res naredijo čudeže, a ne trajnih sprememb.
Pa je lepota tako velika prednost, kot ji pripisujemo? So privlačni ljudje v življenju res uspešnejši ali lepe uspešneže le prej opazimo, si jih bolje zapomnimo?
Pravilen odgovor na to vprašanje je jasen - zmeraj je bila prednost tako pri ljudeh kot sicer v naravi. In še zmeraj velja, da lepi ljudje praviloma lažje dosežejo življenjske cilje, hitreje dobijo zaposlitev, so bolje plačani za svoje delo, imajo več možnosti pri izbiri partnerjev, pogosteje jih vabijo v različne "zaprte" družbe in klube. In to niso zgolj subjektivna natolcevanja morebitnih zavistnežev, temveč povsem znanstveno preverjena dejstva. Je to tudi pravično? Ni, a takšno je življenje.
Naravnega procesa spreminjanja z leti ne pred posegi in ne po njih ne moremo popolnoma ustaviti.
"Krasni novi svet" z idejo o večni lepoti in mladosti ostaja utopija.