Bonbon
Velja splošno prepričanje, da ga je kot odlično marketinško potezo ustvarila ameriška multinacionalka Coca-Cola. Njen Božiček, Santa Claus, Father Christmas - vsaka država ga drugače naziva - naj bi se pojavil leta 1931, zrasel pa naj bi bil iz predpraznične oglaševalske kampanje, v kateri ga srečujemo še danes.
Vendar si eno najuspešnejših podjetij nekoliko neupravičeno lasti zasluge za podobo Božička. Res so mu dali svojo podobo in ga močno lansirali v svet, niso pa si ga izmislili; Božičkova zgodba sega dlje v preteklost. Božiček je bil že mnogo prej, res pa je, da njegova obleka ni bila vedno rdeče barve in obrobljena z belim krznom, nekdaj je bil upodobljen v zeleni, modri obleki, tudi zelo suhljat mož je bil. Prvič se je v rdeči opravi pojavil že leta 1866 v knjigi Georgea P. Walkerja z naslovom Santa Claus in njegovo delo, upodobil pa ga je ilustrator Thomas Nast. V knjigi je tudi zapisano, da Božiček živi na severnem tečaju.
Božič je drugi največji krščanski praznik, a v stoletjih je nase navezal razne šege in navade predkrščanskega izvora. Praznovanje božiča se je v bistvu začelo že okoli leta 350 v Rimu, ko so izbrali 25. december za ta praznik. Na ta dan so Rimljani praznovali rojstni dan nepremaganega sončnega boga, praznik, ki je bil povezan z zimskim solsticijem, zimskim obratom ali kresom. Verjeli so namreč, da se takrat sonce ni potopilo v podzemlje, ampak je začelo počasi vstajati, nato pa premagalo temo, torej simbolično življenje premaga smrt.
Skandinavci so 25. decembra praznovali rojstvo lunarne boginje Freiya, v germanskih, anglosaških, nemških pa rojstvo boginje Frigga. S tem datumom so povezani še drugi bogovi, ki umrejo in vstanejo od mrtvih: egipčanska Izida, Oziris, maloazijska Atis in Kibela, sirska Adonis in Astarta pa tudi rimski Mitra. Mitrov kult je bil razširjen tudi pri nas. Mitra, sonce, je predstavljal božanski kult luči nasproti bratu Varunu, ki je bil gospodar noči. Vendar se je mlado krščanstvo nadvse balo mitroizma in velja prepričanje, da so prav zaradi tega na dan zimskega solsticija postavili praznik Kristusovega rojstva. Vernikom so tako dali močno sporočilo: Kristus v ta čas, zimski solsticij, prinaša novo luč.
