Že dolgo več ne drži, da je pozimi na voljo le majhen izbor sadja. Poleg jabolk in hrušk najrazličnejših sort so na razpolago agrumi (pomaranče, mandarine, grenivke), banane, kakiji in drugo. Občasno je videti celo jagode ... Seveda je najbolje uživati lokalno pridelano hrano, saj ima zaradi bližine proizvodnje in krajših transportnih poti višjo biološko vrednost in ohrani več vitaminov, a pozimi brez slabe vesti sezimo tudi po sadju, ki pri nas ne raste. V sadju je namreč veliko koristnih snovi, ki jih pozimi zelo potrebujemo. Za enega najbolj zdravih sadežev slovi jabolko: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, pravijo. Jabolka so uživali že v davnini. Danes poznamo ogromno sort, različnih po okusu, videzu in teksturi; nekateri prisegajo na bolj sladka, drugi na bolj kisla jabolka, enim bolj prijajo sočna, drugim bolj kompaktna, kašasta jabolka. Okus se nam lahko tudi spremeni - morda smo imeli v mladosti raje sladke sorte, v odrasli dobi pa nam bolj prijajo kiselkasta jabolka. Jabolko vsebuje veliko vitamina C (največ ga je v lupini), mineralnih snovi, ki imajo pomembno vlogo pri prebavi, pektina, celuloze, ki krepi črevesne stene, visok delež sladkorja pa je odličen vir energije.
Precej manj pa ljudski glas po koristnosti za zdravje izpostavlja hruške. Te najbolj slovijo po svoji sladkosti, a njihova koristnost sploh ni zanemarljiva. Hruške vsebujejo veliko vode, zato so hitro prebavljive, imajo precej vlaknin, ki pospešujejo prebavo, čistijo črevesje in sečne poti, pomagajo pri razstrupljanju telesa in pospešujejo delovanje ledvic. Vsebujejo tudi vitamine C, E in A ter vitamine B-kompleksa, rudnine in pektine. Lahko pa hruške tudi napenjajo, nekateri so nanje celo alergični. Naši redni spremljevalci skozi jesen in zimo so tudi agrumi. V generaciji naših babic in prababic so bile pomaranče takšna redkost in dragocenost, da so veljale za zaželeno darilo, zlasti na miklavževo. Najbrž je iz tistih časov navada, da Miklavž prinese (tudi) pomaranče. Precej časa so bile pomaranče znane predvsem po veliki vsebnosti vitamina C, ki pozimi krepi odpornost, a so poleg tega dober vir kalija in flavonoidov, ki spodbujajo razstrupljanje, pa tudi vlaknin. Podobno velja za mandarine, ki so dober vir vitaminov C in A ter betakarotena. Pozimi si pogosto privoščimo tudi banane, bogate so z vitamini A in B1, B2 in B6 ter vsebujejo veliko kalija in magnezija. Znano je, da ta sadež zmanjšuje razdražljivost, sprošča in izboljšuje razpoloženje, pomaga pri premagovanju utrujenosti, v pomoč je tudi pri predmenstrualnih težavah.
Ker banane vsebujejo veliko vlaknin, so učinkovita pomoč pri težavah prebavnega trakta, odpravljajo pa tudi zgago. Delovale naj bi še antikarcinogeno. Nekateri se bananam izogibajo, ker velja, da so energijska bomba, še posebno bolj zreli sadeži, a ugotovljeno je, da bolj ko je banana zrela, bolj je zdrava oziroma večji je njen zdravilni učinek. Skratka, tudi pozimi sezimo po različnem sadju, najbolje je uživati sveže. Najbolj priporočljivo je jesti sadje na prazen želodec ali vsaj dve, tri ure po obroku, z njim lahko povsem nadomestimo en obrok, odsvetovano pa ga je jesti kot poobedek, saj se presnavlja drugače kot druga živila. Lahko pa si iz sadja pripravimo sveže iztisnjen sok, še zlasti priljubljene za to so pomaranče. Sokove si naredimo sproti in jih takoj popijmo. Lahko si pripravimo tudi limonado ali pa naredimo sadno-mlečni napitek, na primer bananin šejk.
