Jesen je tukaj, zunanje temperature so vse nižje, toda izbira hrane je zdaj največja. Vrtovi so polni različnih superživil, ta pa lahko v oblici najdemo tudi na lokalnih kmečkih tržnicah ali v trgovini. Superživila vsebujejo ogromno hranil in so naravni vir ključnih vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki nas varujejo pred mnogimi boleznimi oziroma zmanjšajo možnost za nastanek bolezni, vključno z rakom in sladkorno boleznijo, upočasnjujejo staranje ter zagotavljajo dobro delovanje možganov in živčnega sistema. Petnajst odličnih jesenskih superživil povzemamo po spletnem portalu Health.com, gotovo pa jih na vrtu ali tržnici najdete še več.
Jabolka
Sladka ali kisla, jabolka človeka pošteno nasitijo, ne glede na to, ali pojemo cel sadež ali iz njega pripravimo kakšno odlično jed. Pomembno je le, da jabolko pojemo skupaj z olupkom, saj ta vsebuje obilico flavonoidov, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj raka in srčno-žilnih bolezni. Jabolka so zelo koristna za zdravje tudi zato, ker so bogata z antioksidanti in dietnimi vlakninami.
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt ima nekoliko trpek okus, toda če ga boste pripravili na pravi način, boste lahko v njem uživali. Zelo okusen je denimo, če ga kombinirate z ostrimi, pikantnimi prelivi, kot je na primer balzamični kis. Že pol skodelice brstičnega ohrovta vsebuje več vitamina K od dnevnega priporočljivega vnosa. Poleg tega je odličen vir folatov in železa.
Pastinak
Pastinak je po videzu precej podoben korenčku, čeprav je svetlejše barve in ima bolj sladek okus. Z njim lahko odlično obogatite riž in krompir ali ga pretlačite ter iz njega pripravite kremno juho ali omako. Pastinak je zelo dober vir kalija in vlaknin.
Hruške
Mnogi ljudje preprosto ljubijo ta sladki in sočni sadež. Njegov okus se še bolje izrazi, če ga skuhamo ali spečemo. Hruške vsebujejo ogromno bakra, na porcijo pa tudi štiri grame vlaknin.
Rumena koleraba
Rumena koleraba je križanec med repo in zeljem in je izredno priljubljena predvsem na Švedskem. Najbolje bo teknila, če jo boste dodali k enolončnicam ali jo pretlačili skupaj z repo in korenčkom ter iz vsega skupaj pripravili kremno juho. Lahko pa jo popražite skupaj z ingverjem, medom in limono. Rumena koleraba vsebuje ogromno vlaknin in je bogat vir vitamina C.
Cvetača
Cvetača je s svojim sladkim, nekoliko oreškastim okusom odlična za pripravo prilog k zimskim jedem. Čudovita je kuhana na sopari, lahko pa jo tudi pretlačite in dodate k pire krompirju ali iz nje pripravite kremno juho. Vsebuje ogromno fitohranil, ki znižujejo raven holesterola v krvi, in tudi veliko vitamina C.
Zimske buče
V nasprotju s poletnimi bučkami imajo zimske buče drugačno teksturo in so nekoliko slajše. Ker imajo precej debelo lupino, jih lahko shranjujemo tudi več mesecev. Najbolje teknejo skupaj z drugimi jesenskimi okusi, kot sta cimet in ingver. Zimske buče so bogat vir zdravih omega-3 maščobnih kislin in vitamina A.
Rumena buča
To vrsto zimske buče lahko uporabite še za kaj več kot za izdelavo bučne lanterne. Zaradi sladkega okusa in sočnosti je idealna za pripravo pit, tort in celo narastkov. Rumene buče vsebujejo ogromno kalija, vlaknin in vitaminov iz skupine B.
Sladki krompir
Sladki krompir vsebuje precej več hranilnih snovi kot rumene sorte krompirja. Najbolj okusen bo, če ga boste spekli, hkrati pa bo tako v njem ostalo ohranjenih več vitaminov, kot če bi ga skuhali. Za zdravje je koristen zato, ker vsebuje ogromno vitamina A, kalija, kalcija in železa. V njem je tudi veliko fitokemikalij, kot je na primer kvercetin, ki ima močan protivnetni učinek.
Repa
Repa, ki sodi med korenovke, je s svojim blagim in prijetnim okusom dobra alternativa redkvicam in zelju. Okus repe lahko obogatite s koromačem, krušnimi drobtinami in celo z rjavim sladkorjem. Listi repe, ki po okusu spominjajo na gorčico, so bogat vir hranil. Koren repe vsebuje ogromno vitamina C, medtem ko so njeni listi bogat vir vitaminov A in K ter folata.
Granatno jabolko
Ta sadež kislega okusa je menda prava zakladnica antioksidantov. Sok granatnega jabolka je odlična osnova za marinade, njegova semena pa lahko uporabimo tako v sladkih kot slanih jedeh. Zelo dobro se poda v solate in sladice, iz njega pa lahko pripravimo tudi odlične napitke. Granatno jabolko je prava zakladnica antioksidantov, vsebuje jih menda celo več kot rdeče vino. Je tudi bogat vir vitamina C in folatov.
Dateljni
Dateljni so priljubljeno bližnjevzhodno sadje. Lahko jih popečete in dodate k enolončnici, nasekljate in z njimi obogatite sladico ali pa jih nadevate s kremnim sirom ali mandeljni. Dateljni so izredno koristni za zdravje, ker vsebujejo zelo malo maščob, hkrati pa so bogat vir vlaknin in kalija.
Kivi
S tem sladkim sadežem lahko svojim jedem daste tropsko noto. Odličen bo, če ga boste kombinirali z jagodami, melono ali pomarančami. Lahko pa mu dodate ananas in pripravite pikanten čatni. Kivi vsebuje celo več vitamina C kot pomaranča, hkrati je zelo dober vir kalija in bakra.
Grenivka
Trpki okus grenivke je pravi kontrast okusu drugih agrumov. Dodajte ga k mešani zelenjavi, kombinirajte z avokadom in rakci ali iz njega preprosto stisnite sok. Sveže stisnjeni sok iz grenivke je prava zakladnica antioksidantov. Ena grenivka vsebuje tudi več kot 75 odstotkov dnevnega priporočenega vnosa vitamina C, je odličen vir likopena, vsebuje pa tudi pektin, za katerega je znano, da znižuje raven holesterola v krvi.
Ena grenivka vsebuje tudi več kot 75 odstotkov dnevnega priporočenega vnosa vitamina C
Mandarine
Ta sladki sadež lahko lepo osveži vse jedi. Mandarine so najboljše, če jih zmešamo z mandlji, dateljni in medom. Iz njih lahko pripravite tudi neverjetno dober solatni preliv - iz njih iztisnite sok ter ga zmešajte z oljem, kisom in ingverjem. Mandarine so odličen vir vitamina C in betakarotena.
