Nekaj zanimivosti o spanju in sanjah: Veste, kakšna je življenjska doba vzmetnice?

"Kako si spal?" "Odlično. Globoko. Neprekinjeno." No, kdor tako govori, se presneto moti, saj nihče ne spi neprekinjeno. Ja, res je, med spanjem se večkrat zbudimo, pa če se tega zavedamo ali ne. V spanju namreč človek možgane in kanale za zaznavanje bolj ali manj izključi, vendar pri spečem človeku, ki ga opazujemo v snu, opazimo, da ima spanje več faz: rahel spanec, globok spanec in spanec REM, fazo hitrih očesnih premikov.

In sanjamo. Spanje je pomembno za sprostitev organizma, od kakovosti spanja pa so odvisne tudi naše psihofizične sposobnosti. Starši otrokom velikokrat govorijo, da morajo veliko spati, vsaj deset ur. Pa ste vedeli, da novorojenček v prvem letu vzame staršem od 400 do 750 ur spanja? In kako se rešiti smrčanja, ki mnogim pošteno najeda živce? Kaj narediti, ko ne moremo spati? Ali je res vse odvisno od dobre vzmetnice po meri? Kako se rešiti nespečnosti? Kako delujejo zdravila proti nespečnosti? No, nekaj zanimivosti iz sveta sanj in spanja in nekaj razbitih mitov ...

1. Kronično smrčanje se da odpraviti z operacijo, pri kateri stisnejo mehko tkivo na nebu in grlu. Slaba stran tega pa je, da lahko poseg spremeni frekvenco glasu. Druga opcija je, da v mehko tkivo v ustih vbrizgajo kemično sestavino, ki otrdi nebo. To je t. i. snoroplastija. Deset odstotkov tistih, ki smrčijo, trpi za apnejo, kar povzroča prenehanje dihanja tudi do 300-krat v eni noči in zvišuje možnost kapi in srčnega napada.

2. Leta 2002 je študija, ki so jo izvedli na britanski univerzi Oxford, pokazala, da je štetje ovc, ko človek ne more spati, nesmiselno in nikakor ne pripomore k spancu. Mentalna aktivnost je tako dolgočasna, da se med štetjem ovc kaj hitro pojavijo druge težave in skrbi.

3. Življenjska doba vzmetnic je od osem do deset let. V tem času pa se v njih nabere veliko nesnage; neka študija je celo povezala nesnago v vzmetnici z nenadno smrtjo novorojenčkov. Odrasla posteljna stenica lahko brez hrane živi tudi do leto dni.

4. Leta 2004 so ameriški zdravniki napisali več kot 35 milijonov receptov za zdravila proti nespečnosti. Število ljudi, starih od 20 do 44 let, ki za spanje potrebujejo tablete, se je v zadnjih dveh letih podvojilo. Pri tem pa opozarjajo, da tablete za spanje, kot so npr. barbiturati, onemogočajo globoko fazo spanja, kar je dolgoročno lahko škodljivo.

5. Več kot sto tisoč prometnih nesreč v ZDA se zgodi zaradi zaspanosti. Vozniki, ki se zato, da ne bi zaspali za volanom, pogovarjajo po telefonu, povzročijo kar šest odstotkov več nesreč. 

6. Šest let trajajoča študija na milijonu odraslih ljudi je pokazala, da ljudje, ki ne spijo več kot šest do sedem ur na noč, živijo dlje od tistih, ki spijo osem ur ali več.

7. Najprej je treba zadevo prespati, je vodilo večine Evropejcev, da se pri čem ne prenaglijo. No, Španci so organizirali prav posebno kampanjo, in sicer tisto, ki bi zmanjšala pomen popoldanske sieste oziroma popoldanskega spanja. Ampak prav siestam se imajo zahvaliti, da spijo 40 minut manj na noč v primerjavi z drugimi Evropejci.

8. Raziskovalcem britanskega ministrstva za obrambo je uspelo prestaviti biološko uro spanja vojakov tako, da so lahko bili ti budni tudi 36 ur in več. V očesno mrežnico so jim vstavili obroček, ki jih je napačno prepričeval, da so se pravkar zbudili. Sistem so prvič uporabili pri ameriških pilotih v času bombardiranja Kosova.

9. Sanjanje je povezano z električno aktivnostjo, ki med spanjem preveva možgane vsakih 90 minut. Za časa življenja povprečen človek preživi več kot šest let v sanjah! A nihče ne ve, zakaj sanjamo. Globoko spimo le dve uri na noč, ponavadi pa utonemo v globok spanec 90 minut po tistem, ko smo zaspali. Sanjamo tudi, ko nismo v fazi globokega spanja. Verjetno je tudi, da v času spanja sanjamo ves čas, četudi se sanj ne zavedamo. Sanje v manj globoki fazi so precej življenjske, sanjamo npr., da smo nekje odložili ali pozabili mobilni telefon. Med sanjanjem premikamo oči, kar pomeni, da sanjamo analogno, kakor da bi gledali film. Nihče ne ve, ali sanjajo tudi živali, vedo pa, da imajo nekatere človeku podoben ciklus spanja. Nekateri znanstveniki celo menijo, da sanjamo zato, da uredimo dogodke, ki jih shranjujemo v dolgoročni spomin - torej sanjamo o stvareh, ki si jih je vredno zapomniti. Drugi pa pravijo, da sanjamo o stvareh, ki jih je vredno pozabiti. In še tretja razlaga: sanje so le stranski produkt dveh evolucijskih prilagoditev - spanja in zavestnosti.

10. Več kot pet milijonov ameriških otrok trpi za nočnim močenjem postelje. 

11. Obstajajo ljudje, ki trpijo za somnifobijo - bojijo se spanja. Na srečo teh ni veliko.

12. Ponoči lahko izpostavljenost hrupu zatre funkcije odpornosti, četudi se posameznik ne zbudi. Nepoznan hrup in hrup v prvih in zadnjih urah spanca imata najbolj razdiralen učinek na cikel spanja.

13. Še veste tisto o naravni uri, ko se človek zbudi sam od sebe, ponavadi ob istih urah? To sproža stresni hormon adrenokortikotropin. Raziskovalci pravijo, da je to posledica nezavednega doživljanja stresa.

14. Telesna temperatura in cikel spanja oziroma budnosti "možganov" sta povezana. Zato v vročih poletnih nočeh slabše spimo; najugodnejša temperatura telesa za spanje je od 18 do 30 stopinj Celzija, s starostjo pa je telesna temperatura med 23 in 25 stopinjami. Zato imajo starejši ljudje več težav s spanjem.

15. Najstniki potrebujejo toliko spanja kot majhni otroci, kar je vsaj deset ur, medtem ko starejšim od 65 let zadostuje šest ur spanja. Povprečen odrasli med 25. in 55. letom potrebuje okrog osem ur spanca. Sicer pa so v dnevnikih iz viktorijanske dobe našli zapise, ki pričajo o tem, da so takratni ljudje v povprečju spali do deset ur, vendar so bioritem prilagajali sončnemu vzhodu in zahodu.