Bonbon
Hmelj je vzpenjava trajnica, ki ob opori zraste do devet metrov v višino. Listni robovi so grobo nazobčani. Na spodnji listni ploskvi so razporejene trde dlačice. Hmelj je dvodomna rastlina. Na moških rastlinah so rumenkasto zeleni moški cvetovi razporejeni na vrhu stranskih poganjkov v obliki metličastega socvetja. Na ženskih rastlinah so cvetovi poenostavljeni in ležijo pod krovnimi listi in prilisti. Skupaj so razporejeni na osrednji osi in sestavljajo hmeljev storžek. Po oploditvi se krovni lističi in predlisti podaljšajo in tvorijo soplodje, v katerem so rjavkasta okrogla semena. Na koncu rastne sezone nadzemni deli odmrejo. Iz podzemnega stebla vsako leto znova zrastejo mladi poganjki. Ko so dovolj dolgi, dobijo zmožnost ovijanja. Okoli opore se ovijajo vedno v smeri urinega kazalca.
Hmeljarjenje je posebna spretnost
Hmelj, ki ga vidimo lepo razraščenega na poljih hmeljarskih območij, so samo ženske rastline, na katerih pridelujejo hmeljeve storžke. Na njih so večcelične lupulinske žleze, ki vsebujejo eterično olje in večino drugih učinkovin. Največ jih je na neoplojenih dozorelih storžkih. Pridelovanje hmelja zahteva prijeme, ki jih v drugih poljedelskih panogah ne poznajo. Zato je hmeljarjenje posebna spretnost, s katero se je razvil cel spekter opravil in običajev, ki so že v preteklosti označevali hmeljarske predele naše dežele in predvsem Savinjsko dolino.
Snovi v hmelju imajo pozitiven učinek na delovanje človeškega telesa in zato so hmelj že v antiki in srednjem veku poznali kot zdravilno rastlino. Grenke snovi v hmeljnih storžkih učinkujejo pozitivno na želodec in urejajo izločanje kisline. Hmelj pomirja in deluje uspavalno ter razkužuje in odvaja vodo iz telesa. Preprečuje tudi razvoj nekaterih bakterij. Znano je estrogeno delovanje snovi iz hmelja, ki pospešujejo menstruacijo in lajšajo težave v meni. Novejše raziskave so potrdile prisotnost pomembnih antioksidantov tudi v hmelju in njegovih pripravkih. Pripravki hmelja zunanje lajšajo občutek bolečine in zdravijo ture. S praškastim lupulinom so posipali rane. Zeliščne blazine so od nekdaj uporabljali za lažje spanje. Kot pri nekaterih drugih zeliščih tudi pretirano uživanje pripravkov iz hmelja lahko povzroči zastrupitev. Prav tako stik s hmeljno rastlino povzroči pri občutljivih ljudeh kontaktni dermatitis in vnetje oči. Količine hmeljevih učinkovin, ki jih zaužijemo v zeliščnih pripravkih, hrani ali pijači, niso nevarne.
Poganjki hmelja kot beluši
Hmelj so za varjenje piva prvi uporabljali stari Slovani. Je ena od štirih naravnih sestavin piva, ki so jih v Nemčiji predpisali že v 12. stoletju. Poleg tega, da oblikuje značilno aromo pijače, je pomemben v sami tehnologiji pridelave piva. Snovi iz hmelja pomagajo pri bistrenju piva, pijačo stabilizirajo in konzervirajo.
Po vseh pokrajinah, kjer pridelujejo hmelj, poznajo jedi iz hmelja. Poganjki, ki jih odstranijo zgodaj spomladi, so podobni majhnim belušem. Odlični so kuhani, praženi in pečeni z bešamelom. Tudi mladi zeleni poganjki, dokler niso grenki in preveč vlaknasti, so zanimiva divja zelenjava za spomladanske prikuhe in kuhane solate. Hmeljeva rastlina je v preteklosti bila vir surovin za naravna barvila, pletarske izdelke, papir in vrvi.
