Bonbon
Krompir spada med gomoljnice in ga štejemo med zelenjavo, kot zelenjavo ga danes gojijo po vsem svetu. Sorte, prilagojene na najrazličnejše razmere, so v zmerno toplem pasu vir kakovostnih ogljikovih hidratov. Krompir zraste skoraj meter visoko in ima zelnato steblo z neparno peresasto deljenimi listi, kjer se izmenjavajo različno velike listne krpe. Na vrhu razvejenega grmička so skupinice belih, rožnatih ali svetlo vijoličnih cvetov z zraslim cvetnim vencem in v konus oblikovanimi prašniki na sredi cveta. Plodov večinoma ne poznamo, so pa podobni drobnim paradižnikom in so zelenkaste ali rumenkaste barve. Za prehrano so pomembni brstni gomolji, ki se razvijejo pod zemljo na podzemnih izrastkih. Ti imajo nastavke ali očesca, iz katerih lahko vzbrstijo nove rastline. Škrobnata vsebina gomolja je namenjena za rezervno hrano brstičem, dokler ne zrastejo nad površino tal in začnejo življenje kot zelena rastlina.
Pražen krompir - najbolj slovenska jed
Krompir je v Evropo prišel kot eksotična rastlina v času velikih odkritij. Iz njegove pradomovine v pokrajinah južne Amerike so ga prinesli v 16. stoletju. Najprej so ga gojili kot okrasno rastlino. Bilo je nekaj poskusov uporabe zelenih delov za pripravo hrane, vsi pa so se končali klavrno. Šele kasneje so ugotovili, da je užiten le gomolj. V času velikih lakot v Evropi v 17. in 18. stoletju pa je krompir končno dobil domovinsko pravico. Gomolj je prava zakladnica pomembnih prehranskih snovi, saj poleg vode in škroba vsebuje manjše količine visokovrednih beljakovin, prostih aminokislin, organskih kislin, maščobnih olj z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami in čreslovin. V gomolju je cela paleta različnih vitaminov: provitamin A, celoten spekter vitaminov skupine B, vitamin C in vitamin K. Količine vitaminov niso zelo velike, vendar je značilno, da se med kuhanjem ne izgubijo. Gomolji krompirja vsebujejo tudi rudninske snovi: natrij, magnezij, kalcij, fosfor žveplo in silicij. Vsebujejo tudi sledi bakra, cinka, bora, broma molibdena in drugih tako imenovanih mikroelementov.
O kulinarični uporabi krompirja Slovenci vemo kar precej, saj ga pripravljamo na zelo različne načine. Najdemo ga v predjedeh, juhah, enolončnicah, solatah ali ga uživamo kot prilogo mesnim in vegetarijanskim jedem. Najbolj "slovenska" jed pa je gotovo pražen krompir, ki pa je, mimogrede, tudi trikrat bolj redilen kot kuhan krompir. Slednji velja za dietno hrano, saj je lahko prebavljiv in umiri želodec.
Za odstranjevanje ledu
Zmečkan kuhan krompir je primeren za obkladke in povitke, ker dolgo zadržuje toploto. Včasih so ga uporabljali pri lajšanju težav z revmo, težko celečih se ranah, turih in zmečkaninah. V ljudskem zdravilstvu lahko zasledimo zunanjo uporabo v kašo zdrobljenega svežega gomolja za hitrejše celjenje ozeblin in opeklin pa tudi pri bronhitisu, vnetjih sklepov in bolečinah v trebušni votlini. Prenekatera babica je s svežim krompirjem, privezanim na podplate, zbijala telesno temperaturo svojim vnukom. Zelo uporaben je tudi sveže iztisnjen sok iz krompirja. Zmanjšuje količino kisline v želodcu, lajša težave pri rani na želodcu, rahlo odvaja blato in vodo. Zeleni deli in gomolji z zeleno lupino so lahko močno strupeni, če jih zaužijemo. Zato pri samozdravljenju s svežim krompirjem dnevno popijemo sok le enega velikega krompirja.
Ne smemo pozabiti, da je prečiščen krompirjev škrob sestavni del mnogih tablet, kjer veže ostale sestavine. Ravno tako je osnova za medicinske in negovalne pudre ter nekatere posipe in kreme. V naravni kozmetiki uporabljajo obkladke ali sok za spiranje in čiščenje kože. Z vodo, v kateri so kuhali krompir, čistijo in loščijo posodo ter perejo občutljive tkanine. S surovim krompirjem si lahko pomagamo pri odstranjevanju blatnih madežev. Krompir je tudi prva pomoč pri odstranjevanju ledu z vetrobranskega stekla, če nas preseneti mrzla noč.
Posebno poglavje pa bi porabili za opis industrijske uporabe krompirja. Škrob je pomembno apreturno sredstvo v tekstilni industriji, papirništvu, v izdelavi lepil in pralnih sredstev. Iz škroba izdelujejo tudi industrijski alkohol. Manj znano je, da v biodinamičnem vrtnarstvu z namakanjem zelenih delov krompirja pripravijo sredstvo proti listnim ušem.
