Bonbon
V najhujšem primeru lahko obolelega doleti anafilaktična reakcija, ki se pojavi že nekaj minut po zaužitju hrane. "Ko sem pojedla košček pomaranče, mi je sluznica začela zatekati, težko sem dihala, včasih sem dobila drisko," še pravi Anja.
Alergija je motnja imunskega sistema, imenovana tudi atopija. Alergijska reakcija se odraža v stiku z okoljskimi snovmi, imenovanimi alergeni. Pogostost alergijskih bolezni, med njimi alergij na hrano, se v svetu povečuje. Vse alergije na živila nastanejo zaradi okvare imunskega sistema. Ta nekatere beljakovine obravnava kot škodljive, zato sproži reakcijo ustvarjanja imunoglobulina. Pri tem procesu nastanejo protitelesa za nevtralizacijo beljakovin (alergenov). Naslednjič, ko pridemo v stik s temi beljakovinami, protitelesa te beljakovine prepoznajo in opozorijo naš imunski sistem, ki sproži sprostitev histamina in drugih kemikalij. Te povzročajo različne znake in simptome alergij. Tveganje alergijske preobčutljivosti in razvoja alergij se spreminja z leti, najbolj dovzetni so otroci.
Bolje preprečiti kot zdraviti
Alergija na hrano se v 45 odstotkih pokaže z alergijskim pojavom na koži (izpuščaj, srbečica), v 25 odstotkih primerov nastanejo alergijski pojavi v dihalih (solzenje, srbečica okoli oči, kihanje, izcedek iz nosu), v 20 odstotkih v prebavilih (otekanje ustnic in ustne votline, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska, srbečica v ustih) in v desetih odstotkih v obtočilih (pospešeno bitje srca, padec krvnega tlaka, izguba zavesti). Vedeti moramo, da lahko pravilno diagnozo postavi le zdravnik, ki bo obolelega napotil na kožno-vbodne teste, s katerimi se dokaže, kateri alergen je povzročitelj bolnikovih težav.
Če imajo starši ali sorodniki kakšno alergijo, je večja verjetnost, da se bo ta pojavila tudi pri otroku. Za preprečevanje alergij sta priporočljiva zdravo okolje in ustrezna prehrana že med nosečnostjo. Ob izbruhu bolezni pa mora bolnik zdravniku natančno opisati težave po hranjenju. Le tako bo zdravnik lahko predpisal ustrezno zdravljenje. Pomembno je, da se alergik ob dokazani alergiji drži navodil glede prehrane. Hrana mora biti sveže pripravljena, brez dodanih konzervansov in barvil. Prepovedano je pitje industrijsko pripravljenih sokov, čajev in zelišč; priporočljivo pa je pitje šipkovega čaja brez limone. Zdravniki za zdravljenje najpogosteje predpišejo antihistaminike, ki so na voljo v tabletah, kapljicah ali v pršilih. Bolnik jih jemlje enkrat dnevno in jih ne sme kombinirati z alkoholom ali pomirjevali, saj lahko povzročajo zaspanost, utrujenost in omotico.
Če ne ukrepamo hitro, lahko nastopi najhujše
Alergena je lahko vsaka hrana. Otroci so najpogosteje alergični na jajca, arašide, kravje mleko, sojo, pšenično moko, odrasli pa na ribe in morske sadeže, meso, začimbe, sadje in zelenjavo. Med sadjem za alergene veljajo jabolka, hruške, jagodičje, koščičasto sadje, kivi, banane, citrusi, pri zelenjavi pa paradižnik, paprika, peteršilj, korenje, stročnice, soja in zelena. Pogoste so alergije na oreščke, lešnike, arašide, mandlje, mak in sezam.
"Pred dobrim letom dni sem šla na praznovanje prijateljevega rojstnega dne. Jedli smo bonbone in čokolade in niti na misel mi ni prišlo, da bi se oreščki lahko 'skrivali' v čokoladi. A so se! Postalo mi je slabo, po telesu so se pojavili izpuščaji. Če me ne bi prepeljali v bolnišnico, bi umrla," neprijetno izkušnjo opiše Tanja. Alergija na oreščke velja za eno najpogostejših alergij pri nas. Tanjino presenečenje ni nenavadno, saj številni ne vedo, da so beljakovine oreščkov tudi v žitaricah, piškotih, čokoladah, bonbonih, energijskih tablicah, kavah z okusi, sladoledih idr. Tudi nekatere alkoholne pijače lahko vsebujejo naravne arome oreščkov, zato se jim je treba izogibati. Alergija na oreščke je v večini primerov dosmrtna, alergen pa lahko sproži hudo alergijsko reakcijo, anafilakso, ki lahko povzroči smrt. Zdravniki svetujejo, da alergiki s seboj nosijo injekcijo epinefrina, ki lahko prepreči najhujše. Višje tveganje za alergije na oreščke predstavljajo tudi etnične restavracije (npr. indijska, kitajska, tajska, vietnamska) zaradi navzkrižne kontaminacije.
Pogosta je tudi alergija na arašide, ki se pojavi v zgodnjem obdobju življenja. Reakcija se pokaže kot blaga ali hujša, a četudi je blaga, previdnost ni odveč, saj obstaja tveganje za hujše reakcije v prihodnosti.
Med osmimi najbolj pogostimi alergeni na hrano je še pšenica. Najbolj dovzetni so otroci, pojavi se lahko tudi pri odraslih. Znaki in simptomi alergije so bodisi blagi bodisi hudi in vključujejo kožne reakcije, prebavne motnje, v skrajnem primeru zastoj srca. Pomembno je, da vemo, da niso vse reakcije na pšenico tudi alergija na pšenico. Nekateri imajo namreč prebavno motnjo in reakcijo na lepljive beljakovine, imenovane lepljiv gluten. To vrsto glutena najdemo v pšenici in drugih žitih, alergijska reakcija pa lahko povzroči nezmožnost prebavljanja glutena ali alergijsko reakcijo na gluten. Obolenje imenujemo celiakija ali enteropatija. Beljakovine lahko vsebujejo tudi olja drevesnih oreščkov, ki so velikokrat uporabljena v losjonih, milih in izdelkih za nego las.
Pogosta je tudi alergija na kravje mleko. Ljudje, ki trpijo za to obliko alergije, se morajo alergenu izogibati in kravje mleko nadomestiti s sojinim ali riževim mlekom. Izogibati se je treba vsem živilom, ki vsebujejo tudi najmanjše sledi mleka. Posebno pozornost je treba posvetiti le temu, da bo alergik v svoje telo vnesel zadostno količino mineralov, ki bi jih sicer s pitjem mleka. V tem primeru je minerale možno uživati tudi kot prehransko dopolnilo. Pri ugotovitvi alergije na mleko v otroštvu je smiselno, da se po nekaj letih z majhno količino mleka testira, ali je alergija še prisotna. Pri otrocih, mlajših od desetih let, se velikokrat zgodi, da ta alergija nazaduje.
