Prehrana v času pričakovanja: Staro pravilo, da mora nosečnica jesti za dva, že zdavnaj ne velja več

Bonbon Bonbon
02.06.2022 06:00

Nosečnost v ženskem telesu sproži številne spremembe. Da bi bilo telo pripravljeno nanje, sta zdrav način življenja in uravnotežena prehrana pomembna že pred zanositvijo, še posebej pomembna pa je prehrana v času pričakovanja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Zdrav način življenja in čim bolj kvalitetna, uravnotežena in raznovrstna prehrana sta pomembna že v obdobju pred nosečnostjo. Telo naj nosečnost pričaka pripravljeno, napolnjeno z zalogami hranil, ki jih bo potrebovalo ob večjih obremenitvah v mesecih pričakovanja. Uravnotežena in raznovrstna prehrana, predvsem pa zadosten vnos določenih vrst hranil, so nujni za normalen potek nosečnosti vse do poroda in za zdrav razvoj otroka.

Staro "pravilo", da mora nosečnica jesti za dva, že zdavnaj ne velja več, a nekateri bodoče mamice še vedno prepričujejo o tem. Zlasti mame in tašče ter druge starejše sorodnice znajo biti včasih prav nadležne. Povejte jim, da organizem v prvem trimesečju nosečnosti ne potrebuje prav nič več kalorij kot pred nosečnostjo, pa tudi v drugih dveh tretjinah se potreben energetski vnos poveča za maksimalno 300 kalorij, kolikor jih vsebuje manjši vmesni obrok.

Zdravniki priporočajo uživanje manjših obrokov hrane, ki naj bodo enakomerno porazdeljeni čez cel dan. Pet do šest obrokov na dan (polnovreden zajtrk, kosilo in večerja ter dva do trije vmesni obroki) zagotavlja enakomerno oskrbo s hranili, hkrati se izognemo pretiranim občutkom sitosti.

Pazimo na to, da je prehrana uravnoteženo sestavljena, da vsebuje vse, kar organizem v obdobju nosečnosti potrebuje. Strokovnjaki svetujejo uživanje veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitaminov in mineralov; veliko kruha, testenin, žitnih kosmičev in krompirja, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate; mleka in mlečnih izdelkov kot vira kalcija (ti prispevajo dve tretjini dnevnega vnosa kalcija) ter pustega mesa, zlasti rdečega, morskih rib, perutnine, jajc ali stročnic, ki so pomemben vir železa.

Prav tako moramo paziti na ustrezno hidracijo. Dnevno naj bi popili vsaj dva litra tekočine, najbolje vode, primerni pa so tudi nesladkan čaj, mleko ter sokovi iz sveže stisnjenega sadja in zelenjave. Dovoljena je tudi mineralna voda z vsebnostjo magnezija, ki je v nosečnosti zelo zaželen, saj pomaga pri urejanju prebave, umirja krče v maternici in nogah. Pitje drugih gaziranih napitkov strokovnjaki odsvetujejo. Kavo omejimo na največ dve skodelici na dan, še bolje je, da pravo kavo zamenjamo z brezkofeinsko ali žitno kavo.

Profimedia

Tem živilom se raje izognite

Marsikatera nosečnica se ne znajde v pravi poplavi pogosto nasprotujočih si navodil in zapovedi o tem, kaj vse je v nosečnosti prepovedano ali odsvetovano. Načeloma velja, da so res prepovedani samo stroga vegetarijanska prehrana, shujševalne diete, vse alkoholne pijače, aktivno in pasivno kajenje ter hrana, okužena s težkimi kovinami (na primer jetra ali školjke iz onesnaženega morja). Enako velja za zadrževanje v okolju, kjer so prisotne težke kovine. Pred uporabo kateregakoli zdravila, tudi tistih, ki so v prodaji brez recepta, se posvetujmo z zdravnikom.

Zelo pomembno je, da vsa živila ustrezno toplotno obdelamo. Zaradi nevarnosti mikrobioloških okužb nosečnicam ni dovoljeno uživati surovega mleka in izdelkov iz nepasteriziranega mleka, surovega mesa (na primer tatarskega biftka) ter surovih jajc in živil, ki vsebujejo surova jajca (na primer majoneze). Tudi vso hrano, ki jo pogrevamo, segrejmo tako, da temperatura tudi v središču doseže vsaj 70 stopinj.

Še bolj kot sicer pazimo na higieno živil in kuhinje, kar pomeni, da si redno umivamo roke, vso sadje in zelenjavo dobro operemo, skrbno pomivamo posodo in kuhinjske pulte ter pogosto zamenjamo kuhinjske krpe. Domačim živalim ne dovolimo vstopa v kuhinjo.

Pomen folne kisline

Novejša znanstvena spoznanja še potrjujejo pomen uživanja zadostne količine folne kisline, vitamina iz skupine B. Folna kislina je pomembna za splošno zdravje tako otroka kot matere, hkrati pa sodeluje pri številnih procesih razvoja otroka. Folne kisline telo samo ne more proizvajati in jo moramo v telo vnašati s prehrano in dopolnili. Je občutljiva na svetlobo, kisik in toploto, kar pomeni, da je v hrani lahko vsebnost folne kisline kljub okvirnim vrednostim zelo različna. V nosečnosti se potreba po folni kislini poveča za polovico, kar pomeni, da je potreben vnos do 0,6 mg folne kisline dnevno.

Pomanjkanje folne kisline ima lahko velike posledice za razvoj ploda, v skrajnih primerih lahko pripelje tudi do splava ali prirojenih napak pri otroku. Folna kislina sodeluje pri zapiranju nevralne cevi, zato se lahko ob njenem pomanjkanju možgani in hrbtenica razvijejo nepravilno, to pa ima za posledice motnje v fizičnem in duševnem razvoju otroka. Uživanje folne kisline v nosečnosti dokazano zmanjšuje možnosti za nepravilen razvoj plodu oziroma pojav nepravilnosti v razvoju tudi za do 70 odstotkov, zaradi česar folno kislino v večini zdravstvenih sistemov po svetu priporočajo med nosečnostjo.

Tudi naši strokovnjaki priporočajo dodatno uživanje folne kisline, po možnosti že pred načrtovano zanositvijo in do 12. tedna nosečnosti. Priporočen dnevni dodatek je 0,4 mg folne kisline, ki je kot prehranski dodatek v obliki tablet na voljo brez recepta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta