• Samo vina iz francoske pokrajine Champagne se lahko imenujejo šampanjci, vsa druga so peneča vina oziroma penine. Ta so v Franciji znana pod imenom cremont ali vins mousseaux, v Italiji pijejo spumante, v Španiji cavo, v Nemčiji sekt, v Angliji pa sparkling wine denimo.
• Pridobivajo jih z metodo sekundarne fermentacije (alkoholnega vrenja), vendar na dva načina. Prvi je klasični ali šampanjski postopek, pri katerem drugo vrenje poteka v steklenicah - tako so narejeni vsi šampanjci. Drugi, bolj razširjen in cenejši način pa je postopek charmat, pri katerem se drugo vrenje dogaja v visokotlačnih tankih.
• Šampanjec je narejen zgolj iz treh vrst grozdja, dveh rdečih in bele: chardonnay daje vinu svežino in eleganco, pinot noir telo in strukturo, pinot meunier pa cvetne, sadne note. Peneča vina pa so lahko narejena iz različnih, ne zgolj omenjenih treh. Poznamo torej bela, rdečkasta (rožnata) ali rdeča peneča vina in šampanjce.
• Mehurčki v kozarcu so pomembno merilo. Če so drobni, številni in dolgotrajni, zagotovo pijemo dober primerek. Tudi zato je izbira kozarcev pomembna. Najboljši so tulipanasti, v katerih lepo opazujemo igrivost mehurčkov. Na kakovost, kot pri pivu, pa opozarja tudi pena, ki mora hitro splahneti.
• Penine ne odpiramo z glasnim pokom, še manj tako, da brizgne do stropa. Plutovinasti zamašek poznavalci osvajajo kot ženske - nežno in brez pretirane hvale. Dobro ohlajeno pod pravim kotom odpremo brez težav, pretopla pa res lahko uide iz steklenice. Če vam je za odpiranje ljubša sablja (sabrage), previdnost seveda ni odveč. Mimogrede - če si penino zaželite v restavraciji, vedite, da je edina, pri kateri lahko natakar, zaradi lažjega natakanja, kozarec prime.
• Peneče vino postrežete pri temperaturi štiri stopinje Celzija, ker se hitro ogreje. Odprto steklenico postavite v posodo z mrzlo vodo in ledom, preden znova napolnite kozarce, pa jo obrišite s krpo, da ne zmočite gostov. Najbolje, da jo popijete do konca, sicer jo zaprite s posebnim zamaškom, da ostane pitna.
• Vedno jo shranjujte v temi, saj je zelo občutljiva za svetlobo.
• Oznake brut, extra dry, sec, demi-sec in doux opisujejo količino sladkorja, od suhega do sladkega. Oznako blanc de blanc (belo od belega) imajo izključno šampanjci iz chardonnaya, blanc de noirs (belo od črnega) so iz rdečega vina, torej pinot noirja ali pinot meunierja, medtem ko grand cru označuje pridelane le na najboljših legah v Šampanji. Vrsta NV (non-vintage) je narejena iz vin različnih letnikov, vintage zgolj iz vin enega. Med njimi so penine Dom Perignon, Cristal in La Grande Dame.
• Peneča vina že dolgo niso primerna samo za aperitiv ali nazdravljanje ob slovesnih trenutkih. Podajo se k vsem jedem, pogosto so celo njihova nepogrešljiva sestavina. S sladko ali polsuho uživamo ob čokoladi ali sladicah, s suho ob slani, mastni ali ocvrti hrani. Ta nasploh okrepi okus jedi in spodbuja apetit. Ali kot je povedala Lily Bollinger, vdova, ki je po možu prevzela vodenje šampanjske hiše: "Šampanjec pijem samo, ko sem vesela ali žalostna. Včasih ga pijem, ko sem sama. Ko imam družbo, je obvezen. V njem uživam, ko se mi mudi ali ko imam čas, sicer pa se ga nikoli ne dotaknem, razen če sem žejna."
