"Resničnostna superzvezdnica in svetovno najbolj priljubljena starleta Kim Kardashian je spet naredila tisto, kar najbolje zna - 74 milijonom sledilcem je na instagramu pokazala bradavičke," berem na enem od tračarskih portalov. Kar se mi zdi res grda žalitev, ker K. K. res ni starleta. Ob tem pridevniku namreč pomisliš na prodajalko ljubezni, brez omembe vrednih dosežkov, ki se rada ob vseh mogočih priložnostih nastavlja objektivom, običajno v spremstvu premožnega mogotca. Vidite?! Nič od tega pri Kim ne velja - namesto ljubezni neumorno prodaja limonado, medtem ko njen mož Kanye West predvsem na veliko zapravlja in javno "filozofira".
Ampak pametna in emancipirana Kim se seveda ni slekla, da bi pomagala možu v krizi, ampak ker želi biti osvobojena. In to na internetu objavi zgolj zato, da bi luč sveta zagledale še vse druge v suženjstvo zajete bradavičke. Ker dokler se ženske v javnosti ali na družbenih omrežjih ne moremo pojavljati gole, enakopravnost spolov niti približno ni zagotovljena. Gre torej za feminizem v najbolj čisti obliki, ki je za višje cilje pripravljen celo na darovanje telesa. Vem, komur še nikoli ni padlo na pamet, da goli sebek objavi na medmrežju, težko razume resnost in globino problema. Zato Lina Esco, aktivistka in avtorica filma Free the Nipple, skeptike pouči o razlogih svojega družbenega angažmaja: "Če lahko moški po svetu hodijo v toplesu, bomo tudi ženske. Pripadajo nam iste pravice!" Ampak, kje so vsi ti goli moški, me zanima. In zakaj nimam sreče, da jih vidim? Kot tudi ne žensk, ki bi bile frustrirane, ker se po svetu ne sprehajajo gole.
Da imajo različne kulture različne fetiše, tudi ni nepomembno. V Afriki, kjer v nekaterih plemenih ženske še danes hodijo goloprse, moške domišljije to sploh ne vznemirja. Ko so v enem od malijskih plemen slišale za moške, obsedene s prsmi, so se pošteno nasmejale, antropologom pa rekle: "Torej so še dojenčki?!" Pokojni francoski pisatelj Michel Tournier erotizem dojke tako pripiše anglosaškim državam, medtem ko naj bi Evropejcem, kot Afričanom, erotična domišljija menda veliko pogosteje uhaja k zadnji plati. In vsaj do 19. stoletja center erotike v Evropi res niso bile prsi, bolečina hrepenenja se je fokusirala na noge. Zato so v ameriških filmih prosperirala bujna oprsja, medtem ko so v Parizu lahkoživke kazale spodnje hlačke.
Ampak, brez heca, da je za(s)tiranje ženskih bradavičk resna tiranija, je pred Kim zatrjevala tudi Scout Willis, ko se je v toplesu sprehodila po Manhattnu, ker Instagram ni želel necenzurirano objaviti njenih prsi, ter ob tem užaljeno zapisala: "Lahko se zgodi v New Yorku, na instagramu pa se ne more!" Z njo sta se do nazga borili še poljska manekenka Anja Rubikova in Rihanna, a je tudi njima Instagram v pozdrav poslal kazen. V njihovih pravilih uporabe namreč jasno piše: "Objava nasilnih, golih, delno golih, nezakonitih, neavtoriziranih fotografij ali drugih vsebin, ki spodbujajo sovraštvo, pornografijo, seksualno sugestijo, ni dovoljena."
In brez zadržkov podpišem ta "moralno sporna, licemerna in diskriminatorna pravila". Navsezadnje, prvič: uporaba je prostovoljna in brezplačna, zato bi mirno lahko prepovedali tudi pogrizene nohte, frufru, zanemarjeno zobovje ali nošenje crocksov. In drugič: namenjena je neomejenemu deljenju in niti slučajno si ne želim, da bi po medmrežju nekoč plavale bradavičke moje hčerke, ki jih je nekdo na skrivaj ujel med nastavljanjem sončnim žarkom. Trditev, da se borimo s seksizmom, ker bradavičke vsepovprek ne štrlijo z neta, se mi zato zdi totalna bedarija.
