Bonbon
Plodove vzamejo iz obranih strokov in jih izpostavijo procesu fermentacije, po njej pa jih sušijo in kuhajo na pari, zdrobijo in zmeljejo. Mleta kakavova zrna so osnova vseh čokoladnih izdelkov, za te pa uporabijo še sladkor, vanilijo in emulgator lecitin: ta izvira iz soje in povezuje vse sestavine čokolade. Čokolado seveda uporabljajo tudi za pripravo sladic in celo slanih jedi, sicer pa izboljšuje zdravje in počutje.
Zakaj jo obožujemo?
Čokolada je bogata s fosforjem, magnezijem, kalijem, železom in cinkom. Vsebuje tudi teobromin, kofein, ogljikove hidrate, maščobe, dietna vlakna, beljakovine, vitamine skupine B, folno kislino, betakaroten in še kaj. Veliko ljubezen in pri nekaterih ljudeh celo strast do nje gre pripisati predvsem njenemu vplivu na počutje, zmanjševanju stresa, napetosti in živčnosti. Za te učinke poskrbi nekaj njenih sestavin in te ji podelijo tako rekoč magično moč. Nikakor pa ne drži sicer zelo razširjeno mnenje, da čokolada ni zdrava in da bi je morali čim manj uživati. Vsebuje namreč antioksidante, torej snovi, ki zmanjšujejo nevarnost številnih bolezni, med drugim rakavih obolenj. Flavonoidi v čokoladi, sestavina vseh rastlinskih izdelkov, preprečujejo oksidacijo maščobnih snovi v krvnem obtoku in zamašenje žil, poleg tega ovirajo nastanek vnetnih procesov, revme, dermatitisa in astme.
- Triptofan, esencialna aminokislina, sodeluje pri nastajanju serotonina. Uživanje čokolade spodbuja izločanje endorfina, torej snovi, ki spodbuja dobro počutje in občutek sreče (poraja se tudi med spolnim občevanjem).
- Čokolada vsebuje tudi majhno količino naravnega opiata anandamida.
- Za občutek sreče in zadovoljstva poskrbi še feniletilamin, snov, ki je kot nevroprenosnik naravno navzoča v možganih, zlasti pri zaljubljencih, in se v centrih za zadovoljstvo, v delu možganov, kjer doživimo orgazem, spremeni v dopamin. Feniletilamin je podoben amfetaminom in enako kot ti zviša krvni tlak in raven glukoze v krvi. V človekovem organizmu sproži občutek zadovoljstva in nas naredi budne.
- Tudi teobromin, kot ena izmed sestavin čokolade, ima zdravilne učinke: deluje kot uravnalec krvnega tlaka, sprošča krvne žile srca, s čimer zagotavlja dobro oskrbo tega organa s krvjo, aktivira izločanje urina, uravnava živčni sistem in pomaga ob anemiji.
Ste vedeli?
Zdaj priljubljena poslastica čokolada je bila svoj čas le privilegij maloštevilnih. Njena zgodovina sega v daljno preteklost. Prvi so čokolado uporabljali Maji: plodove kakavovca so mešali s sojo, vaniljo in čilijem in tako dobili napitek čokolatl. Te plodove so uporabljali tudi za darove in plačilno sredstvo. Kakavova zrna, osnovo za izdelavo tega okusnega napitka, so njihovi trgovci prodajali Aztekom, v Evropo pa je vest o čokoladi prodrla prek Krištofa Kolumba. Pravi razcvet je čokolada doživela šele v 16. stoletju, ko je španski osvajalec Hernan Cortez v domovino prinesel kakav in opremo za izdelavo čokolade. Španci so indijanski napitek čokolatl predelali, mu dodali cimet in sladkor, iz osnovne recepture pa izločili čili. Vendar čokolada zaradi slabe oskrbe s kakavom ni bila dostopna vsem, njen recept pa je bil dolgo skrivnost.
Kaj vsebuje 100 gramov
Mlečna čokolada: 59,78 g ogljikovih hidratov, 5,8 g beljakovin, 34 g maščob, 18 g holesterola, 63 g natrija in 546 kalorij.
Čokolada za kuhanje: 59,4 g ogljikovih hidratov, 5,19 g beljakovin, 32,45 g maščob, 300 g natrija, 51 g kalcija ter 520 kalorij.
