Čeprav smo prepričani, da se decembra v veselju, optimizmu in radostnih trenutkih vrti ves svet, se mnogi še posebno med prazniki ali dopustom v resnici počutijo precej osamljene, brezvoljne, nezadovoljne, utrujene, nesrečne in predvsem žalostne. Takšno stanje imenujemo praznična depresija in lahko se pojavi med katerimikoli prostimi dnevi, a je dokazano najpogostejša prav ob koncu leta, ko se zdi, da vsi nekaj proslavljajo.
Namesto da se vrtite okoli pomanjkljivosti in vsega, kar vam v življenju manjka, raje mislite na vrline in vse, kar imate.
Zakaj nastane?
Vzroki za nastanek depresije večinoma izhajajo iz prevelikih pričakovanj in nostalgičnih spominov. Ljudje smo namreč naravnani, da hrepenimo po tistem, kar nam je bilo všeč, a se ne more ponoviti, si ob sebi želimo ljudi, ki smo jih izgubili, in mislimo, da mora biti vse popolno. Poleg tega se številni zaradi neskončnih nakupov znajdejo še v finančni stiski, zato imajo občutek, da gre vse narobe ter so zaradi pritiska in hitenja utrujeni.
Vzroki
• Povečan stres,
• utrujenost,
• nestvarna pričakovanja,
• nostalgični spomini na prejšnje praznike,
• pretirana komercializacija praznikov,
• sprememba prehranjevalnih navad,
- sprememba dnevne rutine.
Prepoznajte težave
Praznična depresija ima tudi svoje simptome. Zelo pogosti so glavoboli, tesnoba in razdražljivost, nemalokrat pa jo spremljajo še nespečnost, sprememba apetita, hujšanje ali pridobivanje kilogramov ter pretiran ali neprimeren občutek krivde, zato se mnogi izogibajo druženju s prijatelji, zabavam, delu in seksu, kar samo še krepi občutek osamljenosti in žalost.
Načrtovanje
Za ublažitev slabega razpoloženja psihologi predlagajo vrsto rešitev in hkrati opozarjajo na takšne, ki se jim je treba izogibati. Najpomembnejše se je spomniti, da je to obdobje stresno za vse ljudi in da je stres mogoče zmanjšati. Najlažje je seveda, če imate sorodno dušo, s katero si lahko tegobe razdelite. Pomembno je tudi, da kljub mamljivi praznični mizi ohranite zdrave prehranjevalne navade, dovolj počivate in redno telovadite. Pomagajo še postavljanje stvarnih ciljev, dobra organizacija časa, seznam nakupov in nalog, določanje prednosti ter načrtovanje stroškov, predvsem pa se vsega tudi držite.
Simptomi
• Glavobol,
• nespečnost,
• sprememba apetita, hujšanje ali pridobivanje kilogramov,
• razdražljivost,
• pretiran občutek krivde,
• tesnoba,
• zmanjšana zmožnost jasnega razmišljanja in koncentracije,
• zmanjšano zanimanje za dejavnosti, ki navadno ponujajo zadovoljstvo, kot so seks, delo, druženje s prijatelji, običajne oblike zabave.
Sprijaznite se z občutki
Če ste pred kratkim izgubili koga od bližnjih ali samo ne morete z njim preživeti praznikov, je žalost popolnoma razumljiva. Normalno je, če občasno zajokate, izrazite čustva in se ne morete veseliti tako kot drugi. Poskusite pa najti nekaj, ob čemer boste pozabili na žalost in kar vam bo na obraz narisalo nasmeh. Pomoč drugim, na primer brezdomcem, revnim in otrokom v stiski, nam pomaga razumeti, da imamo več kot dovolj in da smo brez razloga nehvaležni. Tudi uživanje v druženju z osebo, s katero se že dolgo nismo slišali, je lahko velik vir zadovoljstva. Med nakupovanjem daril pa ne pozabite nase!
Sprejmite resnico
Ni treba, da je za praznike vse popolno ali enako kot prejšnje leto. Družine rastejo, ljudje se spreminjamo, prav tako navade in običaji. Oprimite se nekaj tradicionalnih običajev in si izmislite kakšnega novega. Če so na primer otroci že odrasli in jih to leto ne bo domov, bodite v družbi prijateljev. Z otroki si še vedno lahko izmenjate videoposnetke in slike ter jih pokličete po telefonu.
Ne glede na to, kako intenzivna in vznemirjajoča je lahko praznična depresija, je navadno kratkotrajna, od nekaj dni ali tedna pred in med prazniki ter po njih. Ko praznično navdušenje izgine, navadno zbledijo tudi simptomi.
Pozabite na razlike
Poskušajte sprejeti vse družinske člane in prijatelje take, kot so, četudi se ne strinjajo z vsem, kar ste si zamislili. Za resne pogovore bo še veliko časa, zato se ta hip ne obremenjujte z malenkostmi. Poleg tega ne bodite užaljeni, če bo na vaši zabavi še kdo jezen in raztresen. Pomislite, morda tudi ta oseba trpi za praznično depresijo.
Ne zapravljajte denarja
Izogibajte se nekaterim samoumevnim ravnanjem, ki lahko vržejo povsem drugačno luč na praznike: ne pretiravajte z alkoholom in praznično hrano, ne razmišljajte pretirano o preteklosti, ne imejte nestvarnih pričakovanj ali zahtev in zlasti - ne zapravljajte denarja, ki ga nimate. Praznična depresija je včasih hujša tudi zaradi občutka, da se vsi drugi dobro zabavajo, kar sploh ni res. Kjerkoli se zberejo ljudje, zlasti na družinskih slovesnostih, so v zraku določena nesoglasja, napetosti in razprtije. Nekateri se res, tako kot v filmih, tudi zaljubijo, zaobljubijo in pozneje celo poročijo, vendar se na splošno veliko več kregajo, ločujejo ali živijo skupaj, vendar povsem nezadovoljni.
