Malo je plodov, ki vsebujejo toliko koristnih snovi kot ta hranljiva rdeča vrtnina. Rdeče barvilo likopen ji ne daje samo videza, ki se mu ni mogoče upreti, ampak ima tudi zdravilen učinek. Likopen je močni antioksidant, ki deluje zaščitno, tako da nevtralizira uničujoče delovanje prostih radikalov, ki povzročajo razne bolezni in prehitro staranje organizma.
Zanimivo je, da ga paradižnikovi izdelki vsebujejo več kot svež paradižnik sam. Paradižnik je hkrati bogat z vitamini A, C in B, vsebuje znatno količino kalija, magnezija, kalcija in železa ter betakarotena, ki ščiti pred boleznimi srca in ožilja ter preprečuje poškodbe celic.
Paradižnik je tudi prijatelj vitke postave. Vsebuje veliko vitaminov, ki od znotraj skrbijo za zdravje ter lep videz kože, po drugi strani pa vsebuje zelo malo maščob in kalorij (le 25 kalorij na 100 gramov).
Paradižnik ves čas vztraja na seznamu najbolj priljubljenih vrst zelenjave. Znano je, da vsak prebivalec Evrope na leto poje okoli 10,5 kilograma svežega paradižnika. Če k tej količini prištejemo še kečap, paradižnik iz pločevinke in druge paradižnikove proizvode, znese to 22 kilogramov letno. Niti malo ni čudno, da se paradižnik imenuje, kot se: dejansko se namreč zdi, da izvira iz paradiža.
Neskončna pestrost
Trenutno je registriranih več kot 2500 vrst paradižnika, ki so jih dobili tudi s križanjem. V kuhinji najpogosteje uporabljamo naslednje sorte:
Okrogel paradižnik
Najboljši je za solato. Ima malo mesa, bogat in sočen osrednji del ter okusen kiselkast okus. Večji, deloma razbrazdani plodovi imajo več mesa, manj semen in so nekoliko blažjega okusa.
Podolgovat paradižnik
Ima bolj čvrst olup, ki ga večinoma ni težko odstraniti. Njegovo meso je intenzivno rdeče in aromatično, z malo semeni. Idealen je za pripravo juh in omak ter tudi za konzerviranje. Neprekosljivega okusa so plodovi iz italijanske ekološke pridelave, ki dozorijo pozno poleti.
Mesnat paradižnik
Ni kisel, je bogat z mesom in primeren za dušenje, polnjenje ter pripravo omak.
Paradižnik v grozdu
Ne gre za nobeno posebno vrsto, marveč jih preprosto prodajajo na vejici. Vejice imajo intenziven in značilen vonj, vendar to še ni zagotovilo, da ima tudi paradižnik aromatičen okus.
Češnjev paradižnik
Na voljo so v rdeči, rumeni in oranžni barvi. Ti hrustljavi majhni paradižniki imajo malo mesa in so zelo sočni. Zaradi večjega deleža sadnega sladkorja so bolj sladkega okusa, zaradi česar veljajo za izredno priljubljen ter zdrav prigrizek. Lahko jih jemo v solati ali samostojno.
Rumen mini paradižnik
Plodovi blagega okusa so sladki in sočni ter imajo hrustljav olup. Služijo kot odličen dekorativni dodatek v zelenih listnatih solatah ali v mešanih solatah iz različnih vrst paradižnika.
Zelen paradižnik
Ta vrsta paradižnika z dozorevanjem ne postaja rdeča in jo lahko kaj hitro zamenjamo z nezrelimi plodovi. Ti paradižniki ostanejo zeleni, tudi ko dozorijo, saj ne vsebujejo solanina. To snov najdemo v nezrelih plodovih in lahko izzove simptome, podobne zastrupitvi. So prijetno kiselkastega okusa, z značilno aromo paradižnika. Idealni so za vkuhavanje ter za omake in priloge.
Mini hruškasti paradižnik
Gre za še posebno aromatično in nekoliko kiselkasto vrsto, ki spada v skupino koktajl ali češnjevih paradižnikov. Primerni so tudi za sušenje.
Biološko pridelan je bolj kakovosten
Pri nakupu je najbolje izbrati paradižnik iz biološke pridelave: ena izmed raziskav Univerze v Kaliforniji je pokazala, da je delež antioksidantov v plodovih iz ekološke pridelave skoraj enkrat večji kot v tistih iz navadne pridelave. Zrel, temnordeč paradižnik, ki je dozorel na soncu, ima največ vitamina C in likopena.
Sto gramov svežega paradižnika vsebuje od tri do šest miligramov likopena. Pri tem je odločilna vrsta paradižnika, način pridelave, čas v letu in poreklo. Paradižnik iz pločevinke je z deset miligrami likopena na sto gramov še boljši, medtem ko s 30 miligrami na sto gramov paradižnika vodi paradižnikov koncentrat. Razlog za to je v tem, da kuhani paradižnik organizmu daje večjo količino in lažje dostopen likopen, ker se pri kuhanju razgradijo stene celic, pri čemer se sprostijo hranljive snovi. Zdravniki priporočajo, da dnevno zaužijemo od sedem do osem miligramov likopena: dva do tri večje paradižnike, velik kozarec paradižnikovega soka, krožnik paradižnikove juhe ali porcijo paradižnikove omake.
