Bonbon
Prosti radikali, pravimo jim tudi reaktivna vrsta molekul, so zelo nestabilne spojine, ki jim primanjkuje eden ali več elektronov. Zato nenehno iščejo molekule, s katerimi bi se lahko združili, tako pridobili manjkajoči elektron in postali stabilni. Gre torej za nepopolne molekule, ki si prizadevajo izpopolniti svojo strukturo, tako da tisto, kar jim primanjkuje, jemljejo drugim. In to je proces oksidacije. S tem prosti radikali poškodujejo vitalne dele celic, zaradi česar te začnejo odmirati, kar je mogoče opaziti na tkivu, organih in celem organizmu. Na srečo pa tukaj na prizorišče stopijo antioksidanti (vitamini in minerali, nekakšne aminokisline in beljakovine), ki ščitijo celice tkiva, tako da preprečujejo oksidacijo. Njihove molekule vsebujejo ta dodatni elektron, na katerega se pripojijo prosti radikali. Tako rešujejo druge celice našega telesa. Antioksidanti vzpostavljajo stabilnost nepopolne molekule in tako prispevajo k ravnovesju naravnih funkcij organizma.
Številni dejavniki povzročajo, da začnejo v telesu nastajati proti radikali, ki izzivajo proces oksidacije:
- spreminjanje živil in kisika v energijo v celici,
- stik s škodljivimi snovmi v okolju,
- nekatere sestavine živil ali spojine v naši okolici,
- tobačni dim,
- UV-žarki,
- nekatere diagnostične metode, kot je denimo rentgen,
- stres, tako telesni kot čustveni,
- pretirana telesna aktivnost,
- mastna in ocvrta hrana ter uživanje velikih količin mesa.
Čezmerna količina prostih radikalov v telesu povzroča poškodbe, ki jih prepoznamo kot staranje celic in tkiv. To se denimo kaže v obliki vse manjše elastičnosti kože ter pojava gub in temnih pigmentnih madežev. Enake spremembe se lahko zgodijo tudi na notranjih tkivih, zaradi česar se pojavijo vnetja, obolenja sluznic, povišana raven holesterola in tudi hude degenerativne bolezni. Čeprav so škodljivi za zdravje in povezani s procesom staranja, pa proste radikale, če ti niso prisotni v povečanem številu, telo sicer uporablja za obrambo. Pomagajo mu namreč ohranjati ravnovesje naravnih funkcij.
Vsekakor se je koristno izogibati vsem dejavnikom, ki bi lahko povzročili proizvodnjo novih, odvečnih prostih radikalov. Telesu bi morali zagotoviti ustrezno količino antioksidantov. Znanstveniki si še vedno prizadevajo odkriti način, na katerega bi lahko ugotavljali njihovo prisotnost in merili njihovo količino.
Dodatki prehrani so včasih zelo koristni, saj gre za koncentrate ene ali več hranilnih snovi v obliki kapsul ali tablet. Še posebno koristni so pri zdravstvenih težavah, denimo pri kroničnih boleznih, ki povzročajo čezmerno proizvodnjo prostih radikalov, v nosečnosti, med dojenjem, dolgotrajnim hujšanjem, izpostavljenostjo telesnemu in čustvenemu stresu. Priporočajo jih tudi starejšim ljudem, katerih vsakdanja prehrana pogosto ni polnovredna.
Vendar to ne pomeni, da lahko prehranske dodatke uživamo v neomejenih količinah, saj so lahko nekatere sicer koristne snovi, kot so denimo vitamini, v prevelikih količinah zdravju škodljive. Novejše raziskave so potrdile, da je prevelika količina antioksidanta - vitamina E - škodljiva, še posebno ob povišanem krvnem tlaku, medtem ko lahko čezmerna količina vitamina A pri nosečnicah povzroči deformacijo ploda, na veliko hvaljeni vitamin C pa pospeši nastanek ledvičnih kamnov.
Koliko česa naj bi torej pojedli?
Sadje in zelenjava bi morala pomeniti 60 odstotkov vsakodnevno zaužite hrane. Še posebno priporočajo uživanje plodov temne barve, kot so denimo robide, borovnice, brstični ohrovt in artičoke. Izvedenci za prehrano priporočajo, naj pri kilogramu zaužite hrane 600 gramov pomenita sadje in zelenjava, preostanek pa denimo 300 gramov žitaric (po možnosti polnovrednih) in 100 gramov mesa, sirov, sladkorja ter sladkarij. To torej pomeni malo testenin in še manj beljakovin. Pri otrocih in mladostnikih v času rasti in razvoja priporočajo, da njihovi dnevni obroki vsebujejo 30 odstotkov beljakovin in 10 odstotkov maščob, preostali del dnevne prehrane pa naj sestavljata sadje in zelenjava.
Živila, ki varujejo zdravje, so tista z veliko antioksidanti in največ vitamini, minerali in drugimi hranilnimi snovmi, ki nevtralizirajo proste radikale.
- Vitamin A in betakaroten: vsebujejo ga številne vrste sadja in zelenjave, še posebno plodovi rumene in rdeče barve ter zelenolistna zelenjava.
- Vitamini skupine B: največ jih je v mesu, polnovrednih žitaricah, jajcih, mleku, pivskem kvasu.
- Vitamin C: velike količine vsebujejo pomarančni sok, črni ribez, paprika, limona, kivi, papaja, jagode in cvetača.
- Vitamin E: olje pšeničnih kalčkov ter sončnično, sezamovo in olivno olje, pa tudi lešniki in mandlji.
- Koencim Q10: snov, za katero pravimo, da je "podobna vitaminu", in ki je ena od sestavin številnih kozmetičnih proizvodov, najdemo v žitaricah, soji, orehih in številnih drugih živilih rastlinskega izvora.
- Molibden: v leči, svežem grahu, pivskem kvasu, pivu in špinači.
- Baker: v jagodah, fižolu, leči, školjkah kamenicah in jetrih.
- Selen: vsebuje ga meso tune, sardel in morskega lista ter dagenj.
- Cink: najdemo ga v mesu hobotnice, sardel in sip ter v ovčjem in kravjem siru.
- Flavonoidi: rumeni pigmenti sadja in zelenjave, najdemo pa ga tudi v zelenem čaju, algah in listih ginka.
- Antocianoksidi: snovi, ki sadju in zelenjavi dajejo rdečo, vijoličasto in modro barvo.
- Klorofil: vsebujejo ga vse vrste sadja in zelenjave, še posebno plodovi zelene barve.
- Nekatere aminokisline: v živilih, ki so bogata z beljakovinami, denimo jajcih, mleku in mlečnih proizvodih ter v svinjskem mesu.
