Bonbon
To je t. i. vitiligo, kožna bolezen, za katero je značilen pojav svetlih madežev z ostrim robom. Vzrok je zmanjšana proizvodnja melanina, pigmenta, ki ga proizvajajo melanociti in ki koži daje bolj ali manj intenzivno barvo. Pri ljudeh z vitiligom so melanociti "zaspali" ali jih na določenih delih kože sploh ni več. Zato postane koža na teh mestih svetlejša.
Pri nekaterih ljudeh obstaja večja verjetnost, da bodo oboleli za vitiligom. Bolezen enako prizadene moške in ženske, vendar se najpogosteje pojavlja pri mladih ljudeh do dvajsetega leta starosti. V 30 do 40 odstotkih primerov prizadene ljudi, pri katerih se je vitiligo v družini že pojavil, vendar dejstvo, da te bolezni ni imel še nobeden izmed sorodnikov, še ne zagotavlja, da se pri nekom ne more pojaviti. Vitiligo ni nalezljiv, hkrati pa na pojav bolezni ne moremo vplivati z načinom prehrane. Posebni režimi prehranjevanja torej ne pomagajo pri reševanju te zdravstvene in estetske težave, izpostavljanje soncu pa je lahko celo škodljivo.
Vitiligo se lahko pojavi na kateremkoli delu telesa, vendar najpogosteje prizadene obraz (posebno področje okoli ust in oči), roke, stopala in kožo na spolnih organih. Bolezen je pogostejša pri ljudeh s temnejšo poltjo. Lahko prizadene simetrično roke ali noge ali samo enega od udov. Včasih zajame tudi dlačice na področju madežev, tako da postanejo bele. Če se bolezen pojavi na lasišču, bodo postali lasje na tistem delu beli. Zaradi izpostavljanja sončnim žarkom, četudi to ni vzrok bolezni, bodo postali svetli madeži še vidnejši, saj bo koža okoli njih potemnela.
Diagnoze ni težko postaviti, zadostuje že pregled pri dermatologu. Samo v posebnih primerih mora pacient opraviti posebno preiskavo, s katero analizirajo celice kože in dokažejo pomanjkanje melanocitov na prizadetih delih kože. Ni pa mogoče predvideti, ali se bo bolezen razširila na druge dele kože ali pa bo izginila.
Posledice
Vitiligo ne ogroža zdravja - koža sicer spremeni barvo, vendar na njej ni nobenih poškodb. Prizadet človek na tem delu kože ne zazna niti srbečice niti pekočega občutka. Le redko pojav madežev spremlja blaga srbečica, ki zelo hitro izgine. V tej fazi bolezen opredeljujejo kot "vnetno". Vitiligo lahko povzroči težave samo pri izpostavljanju obolelih delov kože soncu. Melanin je namreč pigment, ki ščiti kožo pred sončnimi žarki, zato ljudje, ki ga nimajo, veliko hitreje dobijo opekline. Načini zdravljenja, s katerimi je mogoče to bolezen nadzirati, so različni. Specialist dermatolog bo predpisal kortikosteroidna zdravila, če sumi, da je vitiligo posledica težav imunološke narave. Ta zdravila zmanjšujejo pretirano aktivnost obrambnega sistema organizma in s tem tudi uničevanje malanocitov, ki je posledica kronično okrepljenega imunološkega odziva. Na žalost pa tako zdravljenje ni vedno uspešno, njegova učinkovitost pa je pogosto zelo omejena.
Zdravljenje je mogoče tudi s tako imenovano fototerapijo. To je uživanje posebnih aktivnih snovi, psoralenov, v kombinaciji z izpostavljanjem UVA-žarkom. Psoraleni so snovi, ki lahko povečajo reakcijo kože na ultravijoličaste žarke, pacient pa jih zaužije dve uri pred izpostavljanjem UVA-žarnici. Kombinacija teh dveh postopkov stimulira melanocite v delih kože, v katerih pigment obstaja, in na področjih okoli madežev, vendar spodbuja proizvodnjo melanina tudi v predelih, kjer melanocitov ni. Tako zdravljenje predpisujejo samo tedaj, ko bolezen prizadene velike površine kože.
Ko pa vitiligo prizadene skoraj vse telo, obstaja možnost depigmentacije normalno pigmentiranih delov kože. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da posvetlimo zdrave dele kože in tako izenačimo njeno barvo. Ta postopek lahko izvede samo dermatolog. Če bolezen povzroča hujše psihične težave, obstaja možnost avtotransplantacije kože. To je invaziven in zapleten poseg, ki ga izvedejo samo tedaj, če gre za manjše madeže. Dele zdrave kože z manj vidnih mest na telesu presadijo na področja, ki jih je prizadel vitiligo. Zdrave dele kože bolnega človeka je mogoče "vzgojiti" v laboratoriju, da jih lahko pozneje presadijo. Za zdaj so rezultati te metode zelo omejeni.
Mikrofototerapijo z UVB-žarki izvajajo s snopom hladne svetlobe, ki spodbuja delovanje melanocitov. Po zaslugi posebnega optičnega vlakna snop UVB-žarkov usmerijo samo na beli madež in kožo okoli njega, tako da ne vpliva na zdrave dele kože. Dermatolog prilagaja intenzivnost svetlobnega snopa potrebam vsakega posameznega pacienta. Trajanje zdravljenja je odvisno od človeka do človeka in tudi od velikosti področja, ki ga je prizadela bolezen, ter občutljivosti kože. V nasprotju z drugimi načini zdravljenja, ki temeljijo na uporabi UVB-žarkov, ta ne izziva eritemov niti drugih iritacij kože med postopkom ali po njem.
Vzroki niso znani
Vzroki za pojav vitiliga niso znani, toda izvedenci menijo, da je to avtoimuno obolenje. Zdi se, da nastane napaka v delovanju imunskega sistema, ki začne napadati melanocite, celice, ki proizvajajo melanin. Opazili so, da je veliko ljudi za vitiligom zbolelo, potem ko so preživeli velike telesne ali čustvene strese, kot so denimo nosečnost, smrt bližnjega, ločitev, prometne nesreče ali drugi stresni dogodki. Na pojav bolezni vplivajo tudi geni, kar dokazuje dejstvo, da v nekaterih družinah vitiligo prizadene več kot tretjino članov.
Včasih se vitiligo pojavi skupaj z nekaterimi drugimi kožnimi boleznimi, denimo psoriazo ali skladkorno boleznijo. Pri nekaterih vitiligo nastopi kot spremljevalen pojav pri motnjah delovanja ščitnice (povečana ali zmanjšana aktivnost te žleze), ob Addisonovi bolezni (ko skorja nadledvične žleze izloča premalo hormonov) in spremembah mrežnice očesa. Specialist lahko svetuje človeku, ki je zbolel za vitiligom, naj opravi laboratorijske preiskave krvi in urina ter pregled očesnega ozadja, da bi izključili obstoj teh bolezni.
