Bonbon
Bolniki govorijo o pekočem občutku, zbadanju v očeh, pogosto imajo občutek, da je v očeh tujek. Opažajo, da oči postanejo občutljive na cigaretni dim, veter in prah, že po krajšem branju pa govorijo o utrujenih očeh. Nekateri se soočajo z izcedkom iz oči.
Solze nastajajo v solznih žlezah ob očesu in se ves čas sproščajo. Z nenehnim utripanjem očesnih vek se enakomerno razporedijo po površini roženice in na njej ustvarijo tanek tekočinski film. Njihova naloga je, da oči varujejo, jih vlažijo in tako prispevajo k jasnemu vidu. Preprečujejo vnetja na roženici in z njene površine odnašajo tujke, ki bi lahko poškodovali površino očesa. Glavni razlog za suho oko je zmanjšano nastajanje solz v solznih žlezah. To povzroči, da se mehki del očesa, kot sta veznica in roženica, hitro izsuši. Vzroki, ki pripeljejo do te motnje, so številni. Nekateri ljudje imajo že prirojeno zmanjšano nastajanje solz, kar pomeni, da se težave lahko pojavijo prej in so izrazitejše.
Zmanjšanje količine solz je lahko posledica staranja, pri ženskah pa se njihovo nastajanje dodatno zmanjša v menopavzi.
K zmanjšanju solzenja lahko prispevajo nekatera zdravila (zdravila za zdravljenje aken, uspavala, triciklični antidepresivi, opiatni analgetiki), avtoimunske bolezni, kemične poškodbe oči in poškodbe vek. Težave se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, pri katerih nastaja dovolj solz, vendar je sestava solzne tekočine neustrezna. Običajno je premalo lipidov, ki so pomembni za upočasnitev izhlapevanja in sušenja solzne tekočine ter za ohranjanje vlažnosti očesa.
Sindrom računalniškega vida
Mnogi, ki vsakodnevno delajo za računalnikom, tožijo o utrujenosti oči, povečani občutljivosti na svetlobo, dvojnem in zamegljenem vidu, glavobolih pa tudi bolečinah v vratu in hrbtenici. Združenje American Optometric Association je skupek teh težav poimenovalo sindrom računalniškega vida, saj so oči pri delu z računalnikom najbolj izpostavljene. Zaradi visoke stopnje spreminjanja slik in vsebine zahteva računalnik vse bolj kompleksno in številno premikanje oči in hkrati fokusiranje, zaradi česar je očesna leča stalno napeta. Očesne mišice so v nenehnem pogonu, ker pa so izredno drobne, se hitro utrudijo. K težavam prispevajo še premočna svetloba, neprimerna velikost in barva črk. Študije so pokazale, da pri delu z računalnikom človek pomežikne vsaj petkrat manj, kot če z računalnikom ne dela. To povzroča suho in razdraženo oko. Problem je tudi toplota zraka, ki je pred zaslonom nekoliko večja, zrak pa je bolj suh in poln pozitivnih ionov. Tako je v zraku še več prašnih delcev, kar oko razdraži, še bolj izsuši, v skrajnem primeru pa lahko povzroči vnetje očesne veznice.
Veliko teh težav lahko omilimo s prilagoditvijo delovnega okolja. Prostor zasenčimo in ne uporabljamo premočnih žarnic, zaslon postavimo tako, da se ne blešči in ne odseva. Poskrbimo, da so prostori prezračeni in da zrak ni presuh. Vsake pol ure si vzemimo dve minuti premora. Oči zaprimo in s tem navlažimo, nato pa očesne mišice dobro "pretegnimo", najbolje tako, da se zagledamo v neki oddaljeni predmet.
Pomagamo si lahko sami
Pri blažjih težavah si lahko z uporabo umetnih solz pomagamo sami. V oko jih nakapamo večkrat na dan, vsako uro. Če umetne solze uporabljamo pogosto, so priporočljive umetne solze brez konzervansov, saj konzervansi pogosto povzročajo alergijske ali toksične reakcije. Priporočljiva je tudi uporaba vlažilnih mazil za oko. Pomaga tudi, da ohranjamo 50-odstotno vlažnost v prostoru in da gretje ali hlajenje usmerjamo stran od oči. Izogibamo se cigaretnemu dimu in ne uporabljamo kozmetike, ki draži oči. Pri napredovani bolezni so na voljo zdravila, ki jih navadno uporabljamo pri zagonih bolezni. Mednje spadata kortikosteroid in ciklosporin A, pri bolezni žlez zgornje in spodnje veke se lahko predpiše tudi antibiotik. Rezultati se navadno pokažejo po enem mesecu ali dveh. Pri hujših težavah se priporoča obisk oftalmologa, ki bo ugotovil pravi vzrok in predpisal ustrezno zdravljenje.
