Bonbon
"Vročino" na ustnicah občuti okoli 90 odstotkov vseh prebivalcev, vendar pa lep čas ostaja prikrita. Takoj ko obrambni mehanizem organizma zaradi kake bolezni oslabi, če so fizični napori preveliki ali pa je sončenje brez ustrezne zaščite kože, se prebudi virus herpes simplex in na ustnicah se pojavijo mehurčki, še prej pa srbenje in bolečina. Gre za mikroorganizem, ki se po našem prvem stiku z njim potuhne in se kdaj pozneje znova aktivira. Iz organizma ga namreč po okužbi ni mogoče povsem odstraniti, je pa mogoče omiliti neprijetne posledice.
Prenašanje z dotikom
Virus herpes simplex 1 se prenaša z dotikom, s kapljicami sline ob kihanju, ob govorjenju itd. Človek je žrtev prve okužbe z njim najpogosteje že v zgodnjem otroštvu, pri čemer ta ne povzroči zdravstvenih težav. Šele pozneje se okužba kaže s kopico neprijetnih, pekočih mehurčkov na ustnicah, včasih pa se bolezen pojavi tudi ob navadnem prehladu. Pojavi se lahko tudi ob vnetju dlesni, ustne sluznice in nebnice. Ustna votlina takrat pordeči in je prekrita z drobnimi in nadvse bolečimi izprišči, nebnice pa so polne usedlin, ki otežujejo požiranje. V redkih primerih se lahko obolenje razširi po obrazu, torej povzroči mehurčke po licih in nosu. Ko kraste izginejo, se te spremembe praviloma spontano umaknejo, ne da bi nam zapustile brazgotine. Skoraj pri vseh ljudeh pa se ta zgodba ponovi, včasih po dokaj dolgem mirovanju.
Kaj lahko virus prebudi?
Ko prvi napad mine, to še ne pomeni, da je virus izginil iz organizma. Skriva se namreč v ganglijih živčnega sistema, v vozličih vzdolž živcev. Virus tam ostaja potuhnjen in neškodljiv, včasih dolga leta. V posebnih okoliščinah pa se prebudi, zapusti ganglije in po živcih prodre do njihovih končičev, kar se kaže z mehurčki in krastami.
Virus herpes simplex 1 lahko ganglije zapusti iz več razlogov:
- zaradi dolgotrajnega stresa, pa ne le duševnega, temveč tudi telesnega (zaradi povečanih telesnih naporov),
- zaradi nekaterih bolezni, ki povzročijo oslabitev obrambnega sistema organizma,
- zaradi dalgotrajnega uživanja kortikosteroidnih zdravil ali kemoterapije s citostatiki v okviru zdravljenja malignih tumorjev,
- zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom ali sončenja v solariju, saj ultravijolični žarki spodbujajo živčni sistem,
- zaradi menstruacijskega cikla pri ženskah, saj spremembe hormonskega ravnovesja olajšujejo vnovično aktiviranje virusa.
Ko se virus prebudi
Prebujanje virusa spremljajo značilna znamenja na ustnicah: mravljinci, občutek napetosti, srbečica, spremenjena občutljivost, še zlasti na spodnji ustnici.
- Čez nekaj dni se pojavijo mehurčki, napolnjeni z bistro tekočino, ki se spojijo in oblikujejo nekakšen grozd na robu ustnice.
- Mehurčki povzročajo srbenje in zbadanje, čez nekaj časa pa se napolnijo z motno vsebino. Takrat je najbolj nevaren čas obolenja, saj se lahko virus prenese na druge ljudi, ali pa si ga lahko s prsti prenesemo denimo na oči.
- Čez pet do sedem dni mehurčki počijo in na njihovem mestu nastanejo krastice - takrat človek ne more več nikogar okužiti.
- Kmalu zatem krastice same odpadejo, ne da bi pustile brazgotine.
Kot kača
Ranice, ki jih povzroči virus herpes simplex 1, praviloma zajamejo samo vrhnjico (površinsko plast kože), le redko pa najglobljo plast (dermo). Mehurčki herpesa se pojavljajo v skupkih v obliki kače. Na začetku obolenja imajo posamezni mehurčki posebno obliko - na sredini so rahlo sploščeni. Ta posebnost je zdravniku dobrodošla za postavitev diagnoze, še zlasti ko mehurčkov še ni veliko in še niso v značilni kačasti obliki.
Kako odkriti herpes?
Da bi diagnosticirali okužbo, ki jo povzroči virus herpes simplex 1, pogosto zadošča prepoznati simptome, sploh če so izredno očitni. Seveda pa je mogoče takrat, ko okužba ni zanesljiva, z ustreznimi laboratorijskimi preiskavami dokazati ali zavrniti navzočnost virusa oziroma ugotoviti, ali je v organizmu potuhnjen.
Zanesljiv dokaz dobijo s pregledom delčka kože, vzetega z ustnice. Ko pa ni ne ranice ne drugih poškodb, je treba izvesti analizo krvi. V tem primeru laboratorijski tehniki ne iščejo virusa, marveč protitelesa, še zlasti beljakovine, ki jih je organizem ustvaril za zaščito pred virusom. Ta protitelesa je mogoče razdeliti v dve glavni skupini: eno sestavljajo imunoglobulini IgG, ki po okužbi vse življenje ostanejo v organizmu, drugo pa imunoglobulini IgM, ki ostanejo v organizmu tri do šest mesecev, nakar izginejo.
Preprečite okužbo drugih
Med celotnim zdravljenjem okužbe z virusom herpesa je treba spoštovati ustrezna higienska pravila, da bi preprečili prenos okužbe na druge ljudi ali poslabšanje obolenja.
- Ko mehurčki počijo, jih pustite pri miru, ker bi lahko okužbo prenesli na druge dele telesa. Hkrati bi lahko vanje prodrli mikroorganizmi, ki živijo na koži, in jih napolnili z gnojem - torej bi nastal zaplet zaradi bakterijske okužbe mehurčkov.
- Oboleli predel je treba ohranjati čist, spiramo ga s tekočim pralnim sredstvom. Milo ni priporočljivo, ker bi lahko bilo preveč agresivno in bi povzročilo počenje mehurčkov.
- Po dotikanju mehurčkov ali nanašanju protivirusne masti si vedno umijte roke, da okužbe ne bi prenesli na druge dele obraza oziroma telesa.
- Okuženi naj drugim ne izroča kozarcev in jedilnega pribora, ker jim lahko tako prenese okužbo.
- Pred sončenjem si na obraz in ustnice nanesite kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem.
- Uživajte veliko sezonskega sadja in zelenjave, ker vsebujejo številne vitamine, ki lahko pospešijo delovanje naravnega obrambnega sistema organizma.
