Bonbon
Te dni se veliko ljudi počuti utrujene, brezvoljne in z željo zgolj spati. Prav zdaj, ko vse kar kriči, da bi morali biti aktivni, kreativni in produktivni.
Organizem se po dolgi zimi sooča s slabšo imunostjo, sredi pomladnega razcveta pa nas pestijo razdražljivost, tesnoba, izčrpanost in utrujenost, pridružijo se lahko alergije, zmanjšanje apetita in znižanje krvnega tlaka. Kljub neprijetnostim in nadležnostim je pomirjajoča misel, da ne gre za bolezen, ampak običajen fiziološki proces, ki ga zaznavajo ženske in moški, nasploh pa vremensko bolj občutljivi ljudje. Pozna se nam zimsko pomanjkanje sonca, prav tako dolgi meseci na kavču.
Spomladanska utrujenost je najpogosteje povezana s pomanjkanjem vitamina C, pomembno pa je povečati tudi vnos vitamina B. Vitamina B1 in B9 pomagata spominu in živčnemu sistemu, medtem ko B6 zmanjšuje utrujenost in pomaga ob depresiji. Vir vitamina B1 so jogurti, leča, polnozrnati kruh, vitamin B6 je v rižu, krompirju, ribah, vitamin B9 pa v špinači, avokadu, melonah, oreščkih, korenju. V tem obdobju je priporočljivo uživati tudi lešnike, mandlje in orehe.
Kje najdemo največ vitamina B
Vitaminov, ki sodijo v skupino B, je kar osem. Vitamin B1 ali tiamin je odgovoren za presnovo ogljikovih hidratov, delovanje živčevja in srca. Njegovo pomanjkanje vodi v bolezen beriberi, povzroči lahko tudi srčno popuščanje in nenormalno delovanje živčevja in možganov. Najdemo ga v kvasu, polnozrnatih žitih, svinjini, jetrih, oreških, stročnicah in krompirju. Vitamin B2 ali riboflavin poleg presnove ogljikovih hidratov zagotavlja tudi zdrave sluznice. Zato se njegovo pomanjkanje kaže v razpokanih ustnicah in koži, v luščenju kože, ranicah v kotičkih ustnic in dermatitisu. Tega vitamina je največ v mleku, siru, jetrih, mesu, jajcih in polnovrednih žitaricah.
Med vitamine iz skupine B sodi tudi niacin, ki zagotavlja potrebne kemične reakcije v celicah in presnovo ogljikovih hidratov. Ljudje, ki jim primanjkuje niacina, imajo hrapavo kožo, vnet jezik, lahko se pojavi tudi nepravilno delovanje prebavil in možganov. Niacina je največ v kvasu, jetrih, mesu, ribah, stročnicah in polnovrednih žitaricah.
Vitamin B6 ali piridoksin poskrbi za presnovo maščobnih kislin, pravilno delovanje živčevja in zdravo kožo. Zato se pomanjkanje kaže v živčnih motnjah, kožnih spremembah, slabokrvnosti, pri otrocih se pojavljajo tudi krči. Tega vitamina je tako kot večine iz skupine B največ v kvasu, jetrih, drobovini, polnozrnatih žitaricah, ribah in stročnicah.
Vitamin B7 ali biotin v organizmu skrbi za presnovo ogljikovih hidratov in maščobnih kislin. Na pomanjkanje opozarjajo vneta koža in ustnice, najdemo pa ga predvsem v jetrih, ledvicah, jajčnem rumenjaku, kvasu, cvetači, stročnicah in orehih.
Cianokobalamin je drugo ime za vitamin B12, ki je odgovoren za dozorevanje rdečih krvnih telesc in delovanje živčevja. Zato se pomanjkanje kaže v različnih vrstah anemije (slabokrvnosti), nekaterih psihičnih motnjah in slabšem vidu. Tega vitamina je največ v jetrih in drugi drobovini, v svinjskem in govejem mesu, jajcih ter mleku in mlečnih izdelkih.
Folna kislina poskrbi za dozorevanje rdečih krvničk. Pomanjkanje se kaže v različnih oblikah nepravilne krvne slike, med nosečnostjo pa je pomanjkanje folne kisline lahko vzrok nekaterih nepravilnosti pri razvoju ploda. Folno kislino najdemo v zelenolistni zelenjavi, sadju, drobovini in kvasu.
Tudi pantotenska kislina je vitamin iz skupine B. V organizmu skrbi za presnovo ogljikovih hidratov in maščob, pomanjkanje pa se kaže v boleznih živčevja in pekočem občutku v stopalih. Kot večine vitaminov B-kompleksa je je največ v jetrih, kvasu in zelenjavi.
Vitaminov B telo večinoma ne kopiči za zalogo
V boju proti spomladanski utrujenosti je smiselno povečati uživanje tekočin, predvsem vode. Dnevna količina je najmanj liter in pol. Ob tem je treba uvesti redno fizično vadbo in urediti ritem spanja. Izogibati se je treba hrani z visokim glikemičnim indeksom in alkoholni pijači med kosilom, saj vse to povzroča motnje ritma spanja in dremanje. In pomlad nam vendarle prinaša lepo vreme, več sonca, in naznanja poletje. S toplejšimi dnevi se spremeni tudi naš jedilnik. Sadje in zelenjava postajata bolj raznolika, ker je sezona dozorevanja, pa tudi bolj dostopna. To je vsekakor treba izkoristiti za obogatitev jedilnika, pomoč zdravju in manj kilogramov, ki smo si jih nabrali čez zimo. Vodniki o pravilni prehrani svetujejo, da je treba na dan zaužiti najmanj pet obrokov sadja in zelenjave, pri čemer naj bo vsaj tretjina sveža, ne kuhana. Ne pozabite: s predelavo hrane se večina B-vitaminov uniči in poseganje po svežih živilih je ključno za ustrezno preskrbo. V telesu se B-vitamini z izjemo B12 ne kopičijo za zalogo, zato jih moramo vsakodnevno zaužiti s hrano.
