Vremenske spremembe so naraven pojav, vendar so v zadnjih letih postale hitrejše, mi pa občutljivejši nanje. Zato se ne moremo čuditi, da vse več ljudi pozorno spremlja vremensko napoved, da bi izvedeli, kakšno vreme jih čaka jutri in kako se bodo na podlagi tega počutili. Odgovore na ta vprašanja dobimo v bionapovedi, v kateri poleg podatkov o vremenskih razmerah dobimo tudi informacije o njihovem vplivu na zdravje, razpoloženje, sposobnost koncentracije, kakovost spanja ter stanje kroničnih bolnikov, alergikov, astmatikov in srčnih bolnikov. Ljudje, ki so občutljivi na podnebne spremembe (meteorosenzibilni ljudje), so zaradi svojih prirojenih ali pridobljenih lastnosti nagnjeni k meteoropatiji. Beseda izvira iz grških besed "meteoros" (visoko v zraku) in "pathos" (bolezen), opisuje pa spremembe in stanje ter zdravstvene težave (meteoropatije), povezane z dogajanjem v ozračju.
Meteoropatske težave se pojavijo, ko je moteno ravnovesje impulzov, ki v telesu prenašajo kemične snovi - nevrotransmiterjev. Te snovi proizvajajo celice živčnega sistema in so torej prisotne v možganih. Neugodni dražljaji, kot so denimo mraz, odsotnost svetlobe in nizki zračni tlak, povzročijo trenutno prekinitev tega "električnega toka, energetskega vira" možganov. Moteno ravnovesje kemičnih snovi je odgovorno za najpogostejše simptome depresivnih stanj, kot so na primer glavoboli, utrujenost in nespečnost. Mehanizmi in vzroki za meteoropatijo še niso povsem pojasnjeni, v zvezi z njimi pa izvajajo številne raziskave.
Hitre spremembe - izrazitejše težave
Po mnenju nekaterih znanstvenikov je središče vsega tega dogajanja v hipofizi, žlezi, ki proizvaja naravne analgetike ACTH (adrenokortikotropni hormon) in endorfine in je pod vplivom vremenskih sprememb. Spričo naglih sprememb, še posebej pozimi, hipofiza proizvaja več ACTH ter s tem povzroči povečano nervozo in nemir ter bolj izraženo tesnobo. Hkrati se zniža raven endorfinov, zaradi česar smo občutljivejši na bolečino oziroma se nam zniža bolečinski prag. S spremembo vremenskih razmer, še posebej ob močnem in hladnem vetru se okrepi elektrika, ki jo prenaša naše telo, zaradi česar se teže upiramo bolečini, oslabijo pa tudi naše naravne obrambne sposobnosti.
Meteoropatske težave so pogostejše pozimi, pa ne samo zaradi mraza, marveč tudi zaradi povečane količine vlage v zraku, ki vpliva tudi na stanje telesnih tekočin in vlaken kolagena, snovi, od katerih sta odvisni prožnost in trdnost sklepov. Te spremembe pa naj bi tudi spodbujale receptorje za bolečino, zaradi česar smo občutljivejši na bolečino in neprijetne dražljaje. V vsakem primeru pa so meteoropatske spremembe in težave najizrazitejše in jih ljudje najteže prenašamo prav med hitrimi atmosferskimi spremembami.
Meteoropati vnaprej zaznavajo, čutijo in težko prenašajo vremenske spremembe. To so najpogosteje občutljivi ljudje, ki so nagnjeni k tesnobi in ki se težko prilagajajo. Zdi se, kakor da se njihovo telo noče prilagajati vetru, spremembam zračnega tlaka, dežju, vlagi in oblačnemu vremenu. Meteoropati so bolj ali manj meteorosenzibilni ljudje, najpogosteje pa starejši ljudje in otroci. Ne glede na starost pa so k meteoropatskim težavam nagnjeni ljudje z artrozo, revmatskimi obolenji, alergijami in migrenami. Možnost za pojav teh težav pa povečajo tudi stresne situacije.
Znanstveniki, ki se ukvarjajo s preučevanjem meteoropatije, imajo pojasnilo tudi za velik porast števila meteoropatov v zadnjih letih. Po njihovem mnenju lahko vzrok za to iščemo v tem, da več časa preživimo v zaprtih prostorih, ki so poleti v razhlajeni s klimatskimi napravami, pozimi pa pregreti. Naš naravni sistem termoregulacije telesa, ki omogoča prilagajanje spremembam v okolju, je postopoma postal okorel, počasnejši in manj učinkovit predvsem zaradi odsotnosti neposrednega stika z naravo. Postali smo torej občutljivejši. Velike in hitre spremembe vremenskih razmer lahko na človeški organizem vplivajo tako močno, da izzovejo pravi meteorološki šok.
Najpogostejše meteoropatije so anemopatije, kot so sindrom juga, sindrom vzhodnega vetra, sindrom toplega severnega vetra, sindrom nevihtnega vremena in sindrom ciklonske fronte. Med težavami je omenjen tudi sekundarni meteoropatski sindrom oziroma akutno poslabšanje stanja vnetnih in degenerativnih kroničnih bolezni (oteženo dihanje astmatikov, ledvični ali žolčni napadi in podobno).
Vsak telesni sistem in organ, ki ga je zajela kronična bolezen, je lahko cilj ali žrtev meteoropatskih težav. V tkivu ali sistemu, katerega ravnovesje je porušeno, se mehanizem samoregulacije namreč ne more vedno zoperstaviti naglim spremembam v okolju. Vremenske spremembe najbolj prizadenejo živčni, kardiovaskularni in dihalni sistem. Pri zdravih, vendar meteorosenzibilnih ljudeh se lahko nekaj ur pred začetkom vremenskih sprememb pojavijo nemir, razdražljivost, nespečnost in neobičajna odzivnost na minimalne dražljaje iz okolja, meteorološki stres pa lahko povzroči slabost, apatijo, depresivnost ali hiperaktivnost.
