Zakaj imamo mame svoj dan?

Urška Kereži
25.03.2019 06:04

Materinski dan so prvič "uradno" praznovali v ZDA, v Evropi pa smo ga posvojili šele po drugi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Pri nas denimo sovpada s praznikom Marijinega oznanjenja.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Čaščenje "ženske" ima dolgo zgodovino in izhaja iz ženskih božanstev rodovitnosti ter plodnosti. Človeštvo tako spremlja praktično od paleolitika, opazimo ga v starem Egiptu, stari Grčiji, pri indijanskih plemenih. Rea denimo, imenovana tudi mati grških bogov, je bila Kronosova sestra ter Zevsova mati, zato so ji stari Grki posvetili obredne ceremonije, najpopularnejša obredja njej v čast pa so kasneje opravljali v Mali Aziji. Tudi v slovanski mitologiji poznamo mater Zemljo, ženo božanstva Peruna - Neba. Še preden je krščanska cerkev materinski dan posvetila Mariji Devici, pa je bil to Kristusov praznik, spomin njegovega spočetja in križanja. Po nekaterih raziskavah naj bi bil namreč Jezus Kristus umrl prav 25. marca, tako so ta dan šele v 8. stoletju posvetili Mariji.

Prihod iz Amerike

Moderna različica neformalnega praznika izvira iz ZDA, za njegovo "utemeljiteljico" pa velja Anna Marie Jarvis. Jarvisova je 12. maja 1907, na nedeljo po drugi obletnici smrti svoje mame, namreč priredila srečanje v njen spomin in se naslednje leto začela zavzemati za to, da bi drugo nedeljo v maju posvetili vsem materam. Kot izraz ljubezni do svoje je pred lokalno cerkvijo razdelila 500 belih nagljev, v želji, da bi bil dan uradno priznan, pa začela vztrajno pisati najpomembnejšim funkcionarjem tistega časa. Materinski dan so tako leta 1909 v ZDA praznovali v kar 45 zveznih državah in 8. maja 1914 je ameriški kongres drugo nedeljo v maju uradno potrdil kot materinski dan ter ga še istega leta razglasil za državni praznik. Ironija zgodovine pa je, da se je, zaradi njegove komercializacije, prav Anna Marie Jarvis kasneje neuspešno borila za njegovo ukinitev.

Kolikor tradicij, toliko praznovanj

Praznovanje se kmalu razširi po svetu, a se vselej prilagodi različnim tradicijam in zato nima tako trdno postavljenega datuma kot dan žena, ki je 8. marca. Pri nas se je po drugi svetovni vojni tako ustalilo na dan Marijinega oznanjenja, največ držav, med njimi Avstrija, Nemčija, Italija in ZDA, pa materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju. V Izraelu ga posvečajo spominu na socialistično aktivistko Henriette Szdold in praznujejo v začetku leta, v Rusiji pa so ga na tretjo nedeljo v novembru ovekovečili šele leta 1998. A mu še zdaleč ne posvečajo toliko pozornosti kot 8. marcu, ki je celo dela prost dan ter ga povsem zasenči. Tudi Velika Britanija "The Mothering Sunday", ki je četrti teden velikonočnega posta in prvotno ni bil povezan z ameriško tradicijo, saj so ga označevali že v 16. stoletju, posveča materam.

Raj za trgovce

V ZDA, kjer se je moderno praznovanje materinskega dne, kot rečeno, začelo, se je praznik kmalu prelevil v izjemno tržno nišo. Leta 2018 je povprečen Američan za darila namreč zapravil kar 169 dolarjev, kar je za božičnim nakupovanjem, ko je zapravil 830 dolarjev, daleč najbolj komercialni praznik. Celo pred valentinovim, ki mu sicer tesno sledi, saj takrat za darila porabi v povprečju 142 dolarjev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta