Bonbon
Telo si holesterol zagotavlja z lastno sintezo v jetrih, le slabo tretjino dnevnih potreb po holesterolu vnašamo s hrano, in to zgolj (kar je nadvse pomembno) s hrano živalskega izvora. Ko govorimo o holesterolu, moramo vedeti, da gre za pomembno sestavino človeškega telesa in da težave nastanejo, kadar ga je preveč. Tovrstni pojav pa še zdaleč ni tako redek. Raziskave namreč razkrivajo, da preveč holesterola v svoji krvi "nosi naokrog" kar polovica odraslih ljudi v razvitih državah, med njimi pa tudi naša ni nikakršna izjema. Kar 75 odstotkov odraslih Slovencev, starih od 25 do 64 let, ima mejno ali preseženo zgornjo priporočljivo raven holesterola.
Zvečana koncentracija holesterola v krvi, ki ji strokovno rečejo hiperholesterolemija, pa pomeni enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za aterosklerozo in razvoj bolezni srca in ožilja. Najbrž se posamezniki večinoma ne ukvarjajo kaj posebej s holesterolom, dokler se ne soočijo z zdravstvenimi težavami, povezanimi z njim. Pa bi ob dejstvu, da preveč holesterola škodi in povzroča bolezni srca in ožilja ter pogosto smrt zaradi srčne ali možganske kapi, morali posebno pozornost posvetiti prav vzroku povečane ravni holesterola. Podatki so namreč dovolj zgovorni: kar 75 odstotkov Slovencev oboli ali umre zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, eden poglavitnih vzrokov za to pa so prav srčno-žilne bolezni, zaradi katerih v desetih letih umre kar okoli 72 tisoč Slovencev.
Ker stroški za zdravila, namenjena uravnavanju holesterola, vsako leto dramatično naraščajo, bi morali, na to sicer pogosto opozarjajo tudi zdravniki, vedeti, da lahko s pravilno prehrano in pravilnim izborom maščob vplivamo na višino holesterola v krvi prav sami. Ob tem je seveda treba opustiti tudi dejavnike tveganja, kot so kajenje, pretirano uživanje alkohola in telesna neaktivnost. Vse to namreč močno ogroža naše zdravje. A kaj, ko si kljub znanim dejstvom Slovenci s slabimi prehranskimi navadami in s premalo gibanja krajšamo življenje. Strokovnjaki namreč pogosto opozarjajo na poglaviten vzrok: zaužijemo preveč škodljivih maščob, medtem ko nam nujnih in za zdravje koristnih maščob primanjkuje. Posledice pa so znane - zaradi srčno-žilnih bolezni umre 40 odstotkov ljudi ali sedemkrat več kot zaradi pljučnega raka.
Poznamo dva tipa holesterola: maščobne beljakovine nizke gostote (LDL - low density lipoprotein) in visoke gostote (HDL - high density lipoprotein). HDL je koristen, LDL pa je škodljiv holesterol. Za ustrezno raven holesterola je treba uživati dobre maščobe: rastlinska olja in oreške. Vse to vsebuje tudi rastlinske sterole, ki so po zgradbi zelo podobni holesterolu. Nasičene, živalske maščobe so žal še vse preveč prisotne v prehrani Slovencev, zato tudi sprejeta resolucija o prehranski politiki opozarja, da naj bi uporabo živil, ki vsebujejo visok delež nasičenih maščob, v bodoče zmanjšali za 30 odstotkov.
Da ima prehrana očitno velik vpliv na zdravje Slovencev, potrjujejo tudi podatki, ki razkrivajo, da se število srčno-žilnih obolenj v naši državi stopnjuje od jugozahoda proti severovzhodu. V Prekmurju so v primerjavi s Primorsko tovrstna obolenja pogostejša skorajda za 30 odstotkov. Vzrok za tako velike razlike lahko najdemo v načinu prehranjevanja. Znano je, da se prebivalci severovzhodne Slovenije še vedno pogosto prehranjujejo na tradicionalen način: uživajo velike količine mesa, mesnih izdelkov, masti in masla, kar pomeni tudi uživanje visokega odstotka živalskih maščob. Premalo torej zdrave in uravnotežene prehrane, ki bi ji morali dodati še dovolj gibanja!
Ženske imajo večjo korist
Vsi tisti, ki tudi sicer prisegajo na zdravo pitje zelenega čaja, pa so pred časom ponovno prišli na svoj račun. Nova japonska študija namreč ugotavlja, da lahko s pitjem zelenega čaja občutno zmanjšamo nevarnost smrti zaradi bolezni srca in ožilja. V raziskavi, v kateri so proučili več kot 40 tisoč ljudi, so ugotovili, da se je tveganje za smrtonosne bolezni srca in ožilja pri njih zaradi uživanja zelenega čaja zmanjšalo za več kot 25 odstotkov. Britanski kardiologi so ob tem sicer prepričani, da utegne biti to povezano s celotnim japonskim načinom prehranjevanja, ki je veliko bolj zdrav od tistega na Zahodu.
Že poprej so sicer številne študije, ki so jih izvedli v laboratorijih in na živalih, namigovale, da je zeleni čaj zelo koristen za zdravje. V tokratni, ki so jo začeli leta 1994, pa so raziskovalci z Univerze Tohoku proučili podatke o 40.530 zdravih odraslih, starih od 40 do 79 let, s severovzhoda Japonske, kjer se popije veliko zelenega čaja. Približno 80 odstotkov ljudi v tej regiji pije zeleni čaj, več kot polovica ga popije celo tri skodelice ali več na dan. Te ljudi so spremljali enajst let in v tem času jih je 4209 umrlo zaradi različnih vzrokov. Raziskovalci v študiji na primer niso ugotovili nobene pomembne povezave med pitjem zelenega čaja in umrljivostjo zaradi raka. Ugotovili pa so, da imajo ženske od zelenega čaja večjo korist. Tiste, ki so popile pet skodelic zelenega čaja ali več dnevno, so bile izpostavljene za 31 odstotkov manjšemu tveganju, da umrejo zaradi bolezni srca in ožilja, v primerjavi s tistimi, ki so zaužile manj kot eno skodelico tega čaja na dan. Torej, vsi tisti, ki tudi sicer prisegate na zeleni čaj, potrditev o zdravi navadi ste tokrat dobili iz Japonske, kjer so tako ali tako veliki ljubitelji čajev. Zanimivo pa je, da je bolezni srca na Japonskem najmanj, saj vzroke zanje pripisujejo zahodnjaški prehrani. Mimogrede: prehrana povprečnega Britanca vsebuje veliko več nasičenih maščob kot prehrana povprečnega Japonca, zato je število srčnih bolezni v Britaniji razmeroma visoko v primerjavi s številnimi drugimi državami na svetu.
Mehka, voskasta snov
Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki se nahaja v vsakem kotičku našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in ovojnic živčnih celic, iz holesterola pa v našem organizmu nastajajo tudi nekateri pomembni hormoni in vitamin D ter žolčne kisline.
