Strokovna razlaga za antioksidant je, da je to molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul. Pri oksidaciji namreč lahko nastanejo prosti radikali, ki poškodujejo celice, trgajo njihove membrane, poškodujejo genetski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. V preprostejšem jeziku pa je zgodba naslednja: predstavljajte si, da so molekule, ki sestavljajo človeško telo (državo), pošteni državljani, ki marljivo opravljajo svoje zadolžitve. Na drugi strani imamo skupino kriminalcev - to so prosti radikali -, ki radi terorizirajo državljane. Pogosto jih napadajo, včasih celo ubijajo. Takrat stopi na prizorišče policija. Policaji-antioksidanti patruljirajo po državi, lovijo kriminalce in jih onesposobijo. Tako se dogaja v zdravem telesu. A zgodba se ne odvija povsem srečno, če je število kriminalcev večje od števila policajev ali so slednji šibkejši. To se zgodi, ko smo podvrženi stresu, ko živimo v onesnaženem okolju, ko smo zaradi tanjšanja ozonskega plašča podvrženi močnejšem sevanju kot nekoč, jemo v glavnem predelano hrano, zaužijemo preveč maščob in povrhu telo obremenimo še s kajenjem ali s čezmernim pitjem. Takrat v "državi" pride do anarhije, to pa prinaša najrazličnejše poškodbe: iztrošenost organov, upadanje imunskega sistema, rast tumorskih celic, aterosklerozo ...
Zmagovalec je česen
Antioksidante v različnih količinah najdemo v različnih živilih: v zelenjavi, sadju, žitaricah, oreških in stročnicah, nekateri nastajajo v telesu (glutation, koencim Q). Med najpomembnejše antioksidante spadajo vitamin C, vitamin B, vitamin E, betakaroten (predstopnja vitamina A), selen, cink, likopen, glutation, kvercetin, lutein ... Poskrbimo, da jih bomo s prehrano čim več vnesli v telo.
Zakaj je pomemben vitamin C:
Vitamin C podpira delovanje imunskega sistema, ščiti pred UV-žarki, pomaga uravnavati količino sladkorja v krvi, preprečuje kopičenje holesterola na žilnih stenah, ščiti kolagen v koži, izboljša delovanje pljuč, sodeluje pri nastajanju hormonov, preprečuje zgoščevanje krvi in je pomemben za optimalno absorpcijo železa v črevesju. Premajhen vnos vitamina C se pogosto pokaže pri otrocih, starejših osebah in ljudeh, ki uživajo veliko alkohola in nikotina.
Zakaj je pomemben vitamin E:
Preprečuje odmiranje celic in staranje, zelo pomemben je za živčni in mišični sistem. Preprečuje žilne okvare, pospešuje transport maščob, imenovan je tudi "vitamin plodnosti", saj uravnava delovanje spolnih žlez. Zmanjšuje tudi verjetnost pojava ateroskleroze in srčne kapi. V eni zadnjih raziskav je bilo ugotovljeno, da imajo kadilci, ki uživajo z vitaminom E bogato hrano, za 20 odstotkov manj možnosti, da zbolijo za pljučnim rakom.
Zakaj je pomemben selen:
Selen je eno najbolj učinkovitih orožij proti raku, še posebno pred rakom prostate, požiralnika in pljuč. Ščiti telo pred škodljivim delovanjem onesnaženega okolja in pomaga pri zaščiti pred srčnimi obolenji. Dokazano je, da ga večina ljudi zaužije za polovico manj od priporočenega odmerka.
Zakaj je pomemben betakaroten:
Betakaroten se v telesu spreminja v vitamin A, ki krepi imunski sistem, ohranja zdrav vid, ščiti kožo in sluznice. Za betakaroten vemo, da preprečuje razvoj rakastih celic in da je pomembna sestavina za tvorbo zdrave sperme.
Med zelo bogato z antioksidanti uvrščamo naslednje sadje: gozdne sadeže (maline, borovnice), ribez, jagode, hruške, avokado. Med zelenjavo se odlikujejo zelje, brokoli, artičoke, rdeča in rumena paprika, šparglji in bučke. Tudi med zelišči se mnoga odlikujejo po količini in moči antioksidantov, predvsem peteršilj, rožmarin, bazilika, meta ... Absolutni zmagovalec med antioksidanti pa je česen, ki vsebuje kar 15 različnih antioksidantov in bi ga morali zaužiti vsaj 3 stroke na dan. (Res pa je, da bi nam potem najbrž ostalo bolj malo prijateljev.)
Kje najdemo največ oksidantov?
Vitamin C: citrusi, paprika, šipek, brokoli, črni ribez, kivi, jagode.
Vitamin E: oreški, avokado, rastlinska olja, kalčki, jajca, zelena zelenjava, soja, koruza, pšenica, sončnična semena.
Likopen: paradižnik, lubenica, rdeča grenivka, guava.
Flavonoidi: citrusi, čebula, jabolka, rdeče vino, čokolada.
Betakaroten: korenje, peteršilj, bučke, mango, špinača.
Žveplove spojine: česen, čebula, čemaž.