Ko kupujemo hrano, vedno preverimo datume, odtisnjene na embalaži. Če je živilo tik pred iztekom roka trajanja, ga seveda tudi čim prej pojemo, še najbolje isti dan. A vsem je v hladilniku že obležal kakšen izdelek, ki mu je rok trajanja potekel. Kaj storiti v tem primeru?
Uporabno najmanj do ...
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je treba najprej razumeti razliko med "uporabno najmanj do" in "porabiti do". Uporabno najmanj do je datum minimalne trajnosti, ki se nanaša zgolj na kakovost živilskega izdelka, ki po preteku tega roka začne upadati, pravijo strokovnjaki. "Po tem datumu lahko zaznamo razliko v okusu ali konsistenci, vendar je zaradi tega živilo še vedno varno," povedo.
Proizvajalci so previdni pri določanju rokov uporabnosti, ker zastrupitve z njihovimi izdelki škodljivo vplivajo tudi na posel.
Porabiti do = pozor!
Če je živilo z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljivo in lahko po krajšem obdobju predstavlja neposredno nevarnost za človekovo zdravje, pa mora biti označeno z besedami porabiti do. "Takšna živila so potencialno nevarna, ker omogočajo hitro in progresivno rast mikroorganizmov, povzročiteljev okužb z živili. Hranimo jih na hladnem oziroma na priporočeni temperaturi, lahko so surova ali toplotno obdelana, živalskega ali rastlinskega izvora oziroma sestavljena živila," opozarjajo pri NIJZ.
Večina datumov uporabnosti torej kaže, kako sveže bo živilo določen čas, in ne nujno, kako pokvarjeno bo postalo. "Večina potrošnikov zmotno verjame, da datumi uporabnosti na oznakah nakazujejo, kako varno je živilo. Ti torej niso povezani s tveganjem za okužbo ali zastrupitvijo s hrano, saj izključno nakazujejo svežost. Proizvajalci z njimi sporočajo, kdaj je živilo na vrhuncu svojih lastnosti. To pomeni, da po pretečenem roku ne postane nujno neužitno. Še vedno se lahko odločimo, ali je za nas sprejemljivo. Samoumevno je seveda, da mora biti hrana varna, česar se proizvajalci dobro zavedajo in hočejo zagotovila, da uživamo visokokakovostne izdelke. Zagotovo pa po preteku roka uporabnosti obstaja sivo področje, ko živila še lahko uporabljamo, če jih hranimo v idealnih pogojih," pojasnijo na spletni strani NIJZ.
Kaj je rok uporabnosti živila?
Rok uporabnosti živila je čas, v katerem pod navedenimi skladiščnimi pogoji živilo ohrani optimalno varnost in kakovost, pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Meso in mleko
Številne je strah, da se bodo po preteku roka zastrupili, nekateri pa imajo do takšne hrane celo odpor, saj jim zavedanje o pretečenem roku ustvarja nekakšen podzavestni gnus do izdelka, čeprav je še popolnoma v redu. Na "črnem seznamu" so najpogosteje meso in mlečni izdelki. "Celo meso in mleko, ki sta se začela kvariti, nista nujno nevarna. Zelo pogosto ju prej ne bomo uživali zaradi vonja ali okusa, ki nam morda nista všeč. Datumi uporabnosti pa so najpomembnejši pri surovem mesu. Perutnino in morsko hrano je treba toplotno obdelati v enem do dveh dneh po preteku roka, govedino in svinjino pa v treh do štirih dneh. Zamrznjeno mleto meso moramo uporabiti v treh mesecih, svinjsko v pol leta, goveje meso, jagnjetino, telečje in divjačinsko meso pa v osmih do dvanajstih mesecih. Meso ne sme biti zelene ali rjave barve, sluzavo, lepljivo, ne sme dajati suhega občutka ob dotiku in imeti kislega vonja, značilnega za kvarjenje. Mleto ima večjo površino kot druge vrste mesa in se zaradi bakterijske rasti tudi hitreje pokvari," opozarjajo strokovnjaki.
Ste vedeli?
Slovenija je v 2014 uvedla spremenjeno prakso označevanja živil. Prodajajo se lahko tudi živila s pretečenim datumom minimalne trajnosti. Tako naj bi srednjeročno zmanjšali količino zavržene hrane.
Da so zdrava je najboljše vodilo
Ko se boste torej odločali, ali boste hrano s pretečenim rokom uporabnosti vendarle pojedli, se torej zanašajte na čutila: na nenavaden vonj, barvo, sluzavost. Sicer pa "živila, ki smo jih predolgo hranili v hladilniku in imajo pretečen rok uporabnosti, po navadi ne povzročijo bolezni. Okužba ali zastrupitev s hrano je bolj verjetno posledica nepravilnega rokovanja ali nezadostne toplotne obdelave v kombinaciji z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezen," pojasnjujejo na NIJZ. Rok uporabnosti pa ni edini pomemben kriterij. Če je živilo neprimernega vonja in sumljivega videza, ga zavrzimo, čeprav rok še ni potekel, lepo in prijetnega vonja pa lahko povsem varno pripravite za večerjo.
Večina izdelkov je varna še dolgo po preteku roka uporabnosti
Privarčevali boste veliko
Ali ste vedeli, da je lani v Sloveniji vsak prebivalec v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane? Ste pomislili, koliko je povsem užitne vsak dan pristane v smeteh po vsem svetu? Gre za nesprejemljivo ravnanje, posebno če gledamo s stališča humanitarnosti in zaščite okolja. Če vas to ne prepriča, vam še povemo, da ste vsak zavrženi košček hrane plačali. Skušajte na to gledati tako, kot bi v smeti metali težko prislužen denar. Na primer: jogurt, ki ga boste vrgli v smeti, stane en evro. Lahko manj ali več, odvisno od količine in okusa. Razmislite o tem.
