Kako v Kozjanskem parku rešujejo žabe

Ribnik Trebče je za žabe zelo pomembno mrestišče. Tam se namreč razmnožujejo in odložijo jajčeca oziroma mreste. Med selitvijo pa velikokrat naletijo na oviro, bodisi na cesto bodisi na ribe, zato so v Kozjanskem parku sprejeli več pomembnih ukrepov, s katerimi pomagajo ohranjati žabjo populacijo. Kozjanski park aktivnosti v sodelovanju še z osmimi projektnimi partnerji izvaja v okviru projekta Life Amphicon - Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov. Projekt se je začel januarja 2020, trajal pa bo sedem let. V tem sklopu bodo izvedli še dodatne dolgoročnejše ukrepe za ohranjanje in varovanje dvoživk ter izboljšanje stanja njihovih vodnih in kopenskih prostorov.

Več načinov zaščite

Predvsem problematične so črne točke, območja, kjer dvoživke množično prečkajo ceste. Dvoživke so namreč najpogostejša skupina žrtev na cestah, so zapisali pri projektu Life Amphicon in pojasnili, da naj bi te po opravljenih cestnih ekoloških študijah vretenčarjev predstavljale kar 60 do 90 odstotkov vseh tamkajšnjih žrtev. Ena izmed črnih točk je tako tudi na regionalnem cestnem odseku Podsreda-Bistrica. Tukaj zaposleni v Kozjanskem parku že 20 let postavljajo začasno varovalno ograjo, prav tako pa vsakodnevno prenašajo dvoživke čez cesto in jim tako omogočijo varno prečkanje, da ne bi končale pod avtomobilskimi kolesi. Te akcije so po besedah Anje Bolčina, biologinje, ki dela v parku, zelo pomembne. "Na vseh točkah po Sloveniji, kjer se te akcije izvajajo, so res potrebni prostovoljci. Največkrat zmanjka rok ravno ob deževnem vremenu, ko bi jih najbolj potrebovali," je opozorila. Tako lahko vsak posameznik, ki mu je mar za okolje in se ne boji malo dežja, že zgolj s tem, da nameni kakšno uro svojega časa za prostovoljstvo, pomembno prispeva k ohranitvi teh pomembnih živali.

Ob tem je biologinja izpostavila predvsem pomembnost dolgoročnih varovalnih ukrepov, saj začasna ograja, kar je razvidno že iz njenega imena, ob cesti ni postavljena celo leto in jo po končanih množičnih selitvah pospravijo. "Dvoživke se lahko premikajo celo leto, ne le spomladi v času množičnih selitev, ki so najbolj vidne, zato se lahko posamezni povozi zgodijo tudi kasneje, ko ograjo pospraviš. V načrtu imajo gradnjo trajne varovalne ograje in posebnih podhodov pod cestiščem. To so podrobneje razložili tudi pri projektu Life Amphicon, kjer so zapisali, da so za popolno funkcionalnost in učinkovitost podhodov potrebne obcestne usmerjevalne ograje, saj živali vodijo k vhodom v predore in jim onemogočajo dostop do ceste. Konci ograj bodo morali biti v obliki črke U, da se bodo dvoživke z njihovo pomočjo obrnile nazaj v smeri podhodov. Ob tem bodo morali biti zgornji robovi ograj ukrivljeni, da bo dvoživkam preprečeno, da bi jih prešle.

Da bi rosnicam, sekuljam, krastačam in drugim dvoživkam - torej prebivalkam ribnika Trebče - omogočili uspešnejše mrestenje in razvoj osebkov naslednje generacije, so v parku v sodelovanju z Ribiško družino Sotla v ribniku vzpostavili tudi cono brez rib. Ribe se namreč lahko hranijo z jajci oziroma mresti in ličinkami, paglavci dvoživk pa tudi z njihovo hrano. Nekatere vrste rib lahko jedo tudi vodno vegetacijo, med katero dvoživke odlagajo svoja jajca. "Z vidika dvoživk torej prisotnost rib v njihovih življenjskih prostorih ni primerna. Z ribiči smo zato prišli do dogovora za postavitev pregrade, s katero bomo ribam onemogočili dostop do cone, namenjene dvoživkam. Vzpostavitev cone brez rib se je pričela že novembra lani, ko je bil ribnik povsem izpraznjen," so pojasnili. Obenem so postavili leseno steno in z njo pregradili polkrožni del ribnika. Stena je prepustna za vodo, gladina je na obeh straneh stene enaka, le ribe ne morejo priti do dvoživk, je razložila Anja Bolčina.

Nepogrešljiv del narave

Pojasnila je še, da so dvoživke zelo dobri bioindikatorji okolja, kar pomeni, da ko se neko okolje spremeni oziroma poslabša, bodo to dvoživke hitro pokazale s tem, da se bo njihovo število zmanjšalo ali da jih tam celo ne bo več. Pojedo tudi ogromno žuželk, npr. komarjev, pa tudi polžev, torej živali, ki jih ljudje dojemamo kot škodljivce. Na tak način uravnovešajo ekosistem.

Opozorila je, da moramo z dvoživkami ravnati skrajno previdno, če jih prijemamo, npr. takrat, ko jim želimo zgolj pomagati čez cesto. Naše roke morajo biti vlažne, saj imajo žabe zelo občutljivo kožo.

Izpostavila je tudi pomen informiranja: "Če nekdo ve, da so dvoživke pomembne, naj to širi naprej. Bolj moramo paziti na naravo, predvsem s tem, da dvoživkam ne uničujemo že obstoječih habitatov, torej z izsuševanjem in zasipavanjem mokrišč."Če imajo ljudje možnost, lahko ustvarijo kakšno mlako zraven svoje hiše, je pozvala. Dvoživke bodo zagotovo zelo hvaležne.

V Kozjanskem parku so še sporočili, da bodo do konca leta 2023 v Kolarjevi domačiji uredili Informacijski center za dvoživke, kjer bo interaktivno predstavljenih enajst vrst dvoživk Kozjanskega parka in njihovi življenjski prostori te druge zanimivosti življenjskega kroga dvoživk. Prikazani bodo tudi dejavniki ogrožanja dvoživk in ukrepi za njihovo ohranjanje. Okrog ribnika bo speljana učna pot.