Larisa Jeknič
Pogodbo so v Šentjurju podpisali dan po 165. obletnici odprtja južne železnice Dunaj-Trst, ki je logistično in simbolično povezala slovenski narod, njeni podpisniki so vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar, direktor ljubljanskega GH Holdinga Boštjan Hernavs in direktor Železniško gradbenega podjetja Ljubljana Anton Žagar. Župan občine Šentjur Marko Diaci je ocenil, da je investicija zelo pomembna za lokalno okolje. Ureditev bo potekala v okviru projekta Uvedba daljinskega vodenja železniškega prometa pod Direkcijo RS za infrastrukturo. "Prinesla bo marsikaj dobrega. Na območju naše občine je sicer več takšnih objektov, recimo železniški prehod Dolga Gora, ki smo ga prav tako uredili s pomočjo direkcije. Zelo smo veseli, ker bomo začeli z urejanjem tega pomembnega objekta," je dejal. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo s tem bolj zaživel tudi javni potniški promet, ki po njegovih besedah trenutno ne živi dovolj.
Večkrat na vlak
Na ministrstvu za infrastrukturo so razkrili, kaj vse bo deležno obnove oziroma katere bodo novosti. Postaja bo med drugim tako dobila nov otočni peron z nadstrešnico in podhod z dvigali, ki bodo funkcionalno ovirane osebe, invalide in kolesarje razbremenila stopnic, ki predstavljajo veliko oviro. Poleg tega bodo uredili parkirišče in prenovili signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave ter vozno mrežo, je povedal Tičar. Projekt je težek 8,18 milijona evrov, od tega bo 3,62 milijona sofinanciral Instrument za povezovanje Evrope. Dela naj bi bila končana do leta 2023. Železnica je po Tičarjevih besedah najbolj pomembna zaradi mobilnosti. "Gremo v tej smeri, da bi se omogočila boljša povezanost ljudi z železnico in da bi se ljudje začeli kot včasih posluževati železnice za prevoz," je izpostavil. Ob tem je namignil, da se utegne naslednje leto zgoditi, da bodo začeli posodabljati tudi železniško postajo Ponikva.
Nujna celovita modernizacija
Obnovo železniške postaje Šentjur bodo izvajali v sklopu prenove odseka Zidani Most-Šentilj. Žagar je pojasnil, da se odsek prenavlja že tretjo finančno perspektivo in da je velik del železniškega omrežja že kompletno prenovljen. "Samo za Zidani Most-Celje je bila kompletna investicija okoli 250-280 milijonov evrov," je poudaril. Po njegovih besedah je ta proga zelo sodobna in taka mora biti na celem omrežju, je prepričan. Čaka pa jih še en zajeten projekt, in sicer Maribor-Šentilj, kjer se prenavlja enotirna proga, v perspektivi pa je tudi dvotirna. Prvi remonti odsekov Dolga Gora-Poljčane in Slovenska Bistrica-Pragersko so se sicer delali že pred leti v prvi ali drugi perspektivi, prva je bila na vrsti prekmurska proga, je pojasnil. Ob tem je opozoril, da v slovensko železniško infrastrukturo celih 60 let praktično ni bilo nobenih vlaganj. Posledice več kot polstoletnega pasivnega odnosa so tako danes jasne - veliko ljudi na primer meni, da se jim z vlakom ne splača potovati, saj da jim že sama pot vzame preveč časa, in se odločijo za ekološko slabšo, a bolj praktično opcijo - avto. Teh stvari se ne da spremeniti čez noč, a je Žagar kljub temu poudaril, da se premiki naprej v smislu prenove železniškega omrežja zadnjih deset let dogajajo intenzivno in sistematično.
Ob tem je opozoril, da je treba prenoviti praktično kompletno omrežje, če želimo doseči neki standard udobnosti, varnosti, hitrosti in podobnega. "Ta del Štajerske je relativno prenovljen, manjka pa še cel odsek od Zidanega Mosta do Ljubljane," je povedal. Nadgradnja poteka tudi med Ljubljano in Divačo. "Prepričan sem, da bo čez deset let to omrežje v celoti na nivoju. Določeni odseki so že, določeni še bodo, da bomo rekli, da imamo kompletno omrežje na nivoju, vožnjo vlakov 160 kilometrov na uro, mislim, da bo trajalo okoli deset let," je sklenil. Ob tem je razložil, da so vlaganja v tovrstno infrastrukturo precej velik finančni zalogaj. Strošek prenove enega odseka namreč takoj nanese med 50 in 100 milijoni evrov.
