V Velenju se uresničuje predelana ideja o BMX-parku

V Velenju so ljubitelji urbanih športov že pred desetletji sanjarili o posebnem centru, kjer bi lahko izvajali vragolije na takrat priljubljenih kolesih BMX. Velik ljubitelj omenjenih koles Duško Supić je pred leti za tak park izdelal idejo. Kaj bi sedaj mlade privabljalo v urbani park, je že pred dobrim letom dni na generacijskem forumu spraševal velenjski župan Peter Dermol. In dobil odgovor - mladi si želijo skejt park in igrišče za ulično košarko. "

Leto, ki je pred nami, je zelo specifično. Na državni ravni je kar nekaj finančnih sredstev, a ne vemo, s katerimi projekti bomo lahko kandidirali. V vsakem primeru smo v proračun kot največjo naložbo umestili gradnjo urbanega parka, ki je že večletna želja skejterjev. Nadgradili pa ga bomo še z igrišči za ulično košarko. Glede na to, da imamo selektorja plezalne reprezentance Velenjčana Gorazda Hrena (bil je tudi trener najboljše slovenske plezalke Janje Garnbret, ki že leta trenira v Velenju, op. p.), bomo zgradili tudi balvansko dvorano za plezanje. To je torej največja investicija v letu 2022," opisuje Dermol.

Kaj so veliki izzivi

Prostor za urbane športe je že leta rezerviran za avtobusno postajo, na mestu, kjer je bil letni bazen. Lani so v proračunu sredstva rezervirali za projektno dokumentacijo, letos sledi 1,4 milijona evrov vredna gradnja. "Gradnja bo potekala v dveh fazah. Prva je torej izgradnja urbanega parka. V sklopu balvanske dvorane bo zgrajen dvoetažni objekt, ki bo del dvorane. V prvem nadstropju bodo sanitarije, avla za potrebe balvanske dvorane in kavarna. V drugem nadstropju pa bodo mala plezalnica (velika sto kvadratnih metrov), odprt in zaprt ogrevalni prostor za plezalce ter garderobe. V naslednjih letih bomo s pomočjo sredstev Evropske unije dvorano opremili s plezalno opremo," načrtujejo na velenjski občini.

Iz proračuna bodo za šport v letošnjem letu skupaj namenili 4,2 milijona evrov. Preko razpisov bodo neprofitnim športnim organizacijam in ustanovam razdelili slabih 540 tisoč evrov, za sofinanciranje športnih programov in področij bo šlo 247 tisoč evrov, za investicije, obnovo, obratovanje in vzdrževanje športne infrastrukture 2,3 milijona evrov (v ta znesek je vključena novogradnja), za delovanje Rdeče dvorane slabih 1,2 milijona evrov, v obliki nagrad za športne dosežke pa bodo razdelili pet tisoč evrov. Med drugimi letošnjimi večjimi projekti poleg urbanega parka župan omenja posodobitve vseh avtobusnih in kolesarskih postajališč, za kar bodo namenili okoli pol milijona evrov. "Nadaljevali bomo z izgradnjo kanalizacije v Črnovi, s pločniki v Šentilju in tako naprej. Velik izziv je, kako zagotavljati dodatne prostore za predšolsko vzgojo. Tudi tukaj imamo kar nekaj planov, končne odločitve, kako se bomo lotili tega izziva, bomo še sprejeli," navaja Dermol.

Največji izziv bo ogrevanje

Predvsem pa bodo letos kot tudi nekaj naslednjih let njihovi plani močno odvisni od sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij. "Leto bo posebno, ker vstopamo v novo finančno perspektivo, ker se postopki prestrukturiranja začenjajo, ker se v teh dneh sprejema tudi strategija, ker se mora pripraviti ustrezne zakone. Kar nekaj finančnih sredstev smo rezervirali, da bomo lahko pripravili ustrezno projektno dokumentacijo za ključne projekte, ki jih vidimo v sklopu prestrukturiranja. Sproti se bomo odločevali in spremljali, kaj se bo na tem področju dogajalo," napoveduje župan. Kot ključne projekte v sklopu prestrukturiranja vidi izgradnjo poslovnih con, revitalizacijo stare elektrarne kot Centra prihodnosti s številnimi dejavnostmi ter izgradnjo stanovanjskega naselja na območju Zlatega griča.

"Prioritetnega značaja pa je nov način ogrevanja. Pridobiti moramo dovolj finančnih sredstev, da lahko sploh pripravimo projektno dokumentacijo, kajti lokalna skupnost kot takšna nima dovolj finančnih sredstev niti zanjo, kaj šele za samo izvedbo projekta. Zato tolikokrat izpostavljamo, da mora država poskrbeti za to vprašanje," poudarja Dermol.

Rdeča nit velenjskega proračuna tudi letos ostaja pomoč občanom. Tako so se denimo na zadnji seji v lanskem letu odločili, da nujnega dviga cene pomoči na domu občani ne bodo občutili, temveč bodo razliko med staro in novo ceno pokrili iz proračuna. Namesto poprejšnjih 80 odstotkov subvencije ta sedaj znaša že 86 odstotkov (po zakonu bi morala biti vsaj 50-odstotna). Tudi dvig cene ogrevanja še vedno subvencionirajo, kar jih stane okoli pol milijona evrov. "Osebno sem najbolj vesel, ne pa ravno zadovoljen, da je treba takšne programe umeščati v proračun. Želel bi si, da bi živeli v nekih drugih časih, da družbene razlike ne bi bile tako velike. Iz proračuna smo 2,1 milijona evrov namenili za subvencioniranje različnih storitev. Ohranili smo socialno košarico, za katero bomo v letu 2022 namenili 1,3 milijona evrov, še približno milijon bomo razdelili preko razpisov za različne socialne, kulturne in športne programe. V vsaki krajevni skupnosti poskušamo izvesti najnujnejše projekte. Zelo sem ponosen na manjše projekte, ki ljudem veliko pomenijo, od sanacije plazov do cest in pločnikov, ker to ljudje potrebujejo. Ogromno smo bili na terenu, obiskovali krajevne skupnosti, mestne četrti, preko 30 podjetij, kmetije … Kamor smo prišli, smo sprejeli nekatere zaključke in potem smo te tudi realizirali." Tako naj bi bilo tudi letos, napoveduje župan.