Miran Varga
Ekološko kmetijstvo je ključna strategija prilagajanja sveta podnebnim spremembam, hkrati pa podpira doseganje ciljev skupne kmetijske politike, ki predvideva, da bo četrtina kmetijskih zemljišč na EU ravni do leta 2030 v ekološki obdelavi. Seveda ekološko kmetijstvo pomaga uresničevati še vrsto drugih ciljev, kot so ohranjanje oziroma povečanje biotske raznovrstnosti, trajnostni razvoj podeželja ter je tako eden izmed pomembnih elementov prehoda v nizkoogljično družbo. Kratke verige oskrbe z ekološkimi pridelki pa poleg pomembnega vpliva na blaženje podnebnih sprememb prispevajo tudi k samooskrbi Slovenije. Ogledali smo si nekaj projektov, ki so lahko zgled že danes.
Sodobna oskrba z ekološko hrano
Dobra praksa s področja oskrbe s hrano, ki bi vsekakor rabila čim več posnemovalcev, je vzklila na ekološki in biodinamični kmetiji Zlate misli iz Jareninskega Dola. Na omenjeni družinski kmetiji že več let kažejo, kako lahko kmetije z odločitvijo za ekološko kmetovanje in z vzpostavitvijo partnerskega odnosa s končnimi odjemalci povečajo svojo odpornost na podnebne in druge pretrese. Poleg tega pa tako dokazujejo tudi, da so odločne spremembe na poti v podnebno nevtralno družbo možne in praktično izvedljive. Gre za kmetijo, ki predstavlja zaokroženo gospodarsko enoto, od pridelave do predelave in trženja. Prav slednje izvaja na zelo izviren, inovativen način, ki vključuje tudi skupinski pristop. Že deset let strankam pomaga z načrtovano samooskrbo ali sooskrbo skozi vse štiri letne čase. Vsebina (zelenjavne) košarice je kakopak odvisna od posameznega letnega časa.
Kmetija Zlate misli veliko da tudi na razširjeno partnerstvo, kot sodelovanje s stalnimi strankami sama imenuje. »Za partnerje je cena pridelkov približno tretjino nižja od tiste, ki jo plača naključni kupec. To je cena pridelave in predelave, trženje pa v tem primeru odpade, saj nam ni potrebno iskati naključnih kupcev na tržnicah ali kako drugače,« pravijo na kmetiji Zlate misli, ki svoje letine pridelkov skoraj vedno razproda. Prednost partnerstva za kmetijo so očitne: vnaprej so znane količine, ki jih morajo tekom leta pridelati, zato se lažje posveti tudi višji kakovosti pridelkov – od semena do spravila. Pri prodaji kmetiji Zlate misli znatno pomagajo zabavne in včasih hudomušne objave na družbenih omrežjih, sledilce pa o samem dogajanju na kmetiji obveščajo z rednim e-novičnikom.
Vpetost v širše okolje in skupnost kmetija kaže tudi s prenosom znanj. Spekter načinov prenosa znanj je zelo širok, saj vključuje tako prenos praks kot tudi izobraževanja, izvedbo delavnic, mednarodne konference in izmenjavo prostovoljcev. Tako vsako leto uvedejo kakšno novost ali inovacijo s ciljem dodatnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in hkrati povečujejo svojo odpornost na ekstremne vremenske dogodke. Tako so 2018 nabavili stroj proti pozebi v sadovnjaku, leto pozneje pa postavili še protitočne mreže v sadovnjaku, lani pa sta prišla na vrsto vodno zajetje in mreže proti bolhaču.
Zadruge ekoloških pridelovalcev
Kmetije se lahko za večji učinek in prihranke povežejo tudi v zadruge. Zadrugo ekoloških proizvajalcev Istre Zemlja & Morje je leta 2016 ustanovilo šest ekoloških kmetov in ekološki školjkar, danes pa je v zadružno skupnost včlanjenih že več kot 50 ekoloških kmetij iz cele Slovenije. Poslovanje omenjene zadruge sledi visokim etičnim načelom in temelji na demokratičnem upravljanju, neprofitnosti, pravičnem plačilu za kmete ter skrbi za naravo in okolje. V zadrugi spodbujajo ekološko kmetovanje kot najbolj trajnostno obliko kmetovanja in kljub povpraševanju potrošnikov po uvoženih in eksotičnih izdelkih vztrajajo, da imajo v ponudbi skoraj izključno sezonsko slovensko ekološko hrano.
Poudarjajo, da za njih EKO ni le tržna niša, ampak način življenja, in izpostavljajo pomen lokalne samooskrbe in kratkih dobavnih verig. Njihov glavni prodajni kanal so lokalne šole in vrtci, velik del na domačih njivah pridelane hrane pa prodajo tudi prek skupnostnega naročanja Nakupujmo skupaj. Poleg tega na območju Istre na dom dostavljajo zabojčke, ki jih kupci naročijo prek spletne strani.
Drugačne poljščine
Zadruga Konopko povezuje obstoječe in bodoče majhne in srednje pridelovalce in predelovalce industrijske konoplje, raziskovalce in druge zainteresirane za razvoj konopljarstva pri nas. Omenjena zadruga v konoplji vidi izjemen potencial zato, ker ima lahko pomembno vlogo pri varovanju naravnih virov in blaženju vpliva kmetijstva na podnebne spremembe. Rastlina konoplje naj bi uskladiščila v povprečju 0,6 tone CO2 na hektar letno. Namen zadruge Konopko je spodbujanje pridelave in predelave konoplje v različne družbeno koristne namene, pravična trgovina s konopljo in njenimi produkti ter povezovanje podeželja z urbanimi središči. Prizadevajo pa si tudi za promocijo ekološkega kmetovanja, trajnostne preskrbe s konopljo, zadružništva in socialnega podjetništva. Imajo lastno proizvodnjo in blagovno znamko, ki temeljita na slovenskem poreklu in ekološkem certifikatu. Poslanstvo zadruge Konopko, v katero je povezanih 150 fizičnih in pravnih osebje, je tudi ozaveščanje javnosti o pomenu konoplje, ki je vsestransko uporabna in okolju prijazna rastlina, primerna za uporabo v kozmetiki, medicini, tekstilni in papirni industriji, zaradi njenih fitoremediacijskih sposobnosti pa bi jo lahko uporabljali za sanacijo številnih onesnaženih območij.
Preberite novo prilogo v digitalni obliki
