Barbara Gavez Volčjak
Manj ko bomo postavili vanjo pohištva, več prostora bo imel otrok za igro in druženje s prijatelji. Manj ko bomo zapolnili stene, več prostora bo imel za lastne risbe, bodisi na papirju bodisi za risanje neposredno na steno, če uporabimo barve, ki to omogočajo. In manj ko bo v sobi že izdelanih igrač, več domišljije bo lahko izkoristil. Da pa se bo otrok v svoji sobi dobro počutil, potrebuje funkcionalno pohištvo, prijetno klimo in občutek svobode.
Z vgradno omaro izkoristimo prostor
Nikar ne mislite, da otrok pohištvo preraste tako kot oblačila. Kakovostno pohištvo nevtralnih barv lahko "raste" z otrokom, spreminja se samo dekoracija z blazinami, posterji, svetili. Prostor denimo dobro izkoristimo z vgradno omaro, ki sega od tal do stropa. Z njo lahko tudi razdelimo sobo na dva dela ali jo vgradimo med dve sobi namesto pregradne stene. Res pa je, da je vgradna omara fiksna in je ne bomo mogli tako zlahka prestaviti, če se bo otrok naveličal razporeditve v sobi. Seveda taka omara ni funkcionalna v majhnih sobah v blokovskih stanovanjih, zelo uporabna pa je lahko v hiši, sploh če je otroška soba v mansardi. Pri izrisu in vgradnji je treba paziti, da ne zakrijemo morebitnih revizijskih odprtin, ki morajo biti neovirano dostopne. Drugi pomembni element vgradnih omar pa so vodila, ta so zlasti v otroških rokah lahko izpostavljena brezskrbnemu ravnanju, zato morajo biti posebno kakovostna.
Intenzivne barve samo za večje površine
Pri izbiri barve za otroško sobo še zdaleč nismo omejeni na rožnato za deklice in modro za dečke. V mešalnicah barv so na voljo skoraj neomejene barvne palete vseh odtenkov, od najrahlejšega do visoko intenzivnega. Najbolje se je ozirati na otrokov okus, če ga že zna ubesediti, in na velikost prostora. Za manjše sobe z malo svetlobe so primerni pastelni odtenki, ki prostor na videz povečajo. Večje površine lahko obarvamo nekoliko temneje, posebno učinkovita je kombinacija svetlejšega in temnejšega odtenka iste barve. Prostor popestri tudi kombinacija dveh barv. Zlasti mlajše otroke pa bodo navdušile stene, na katere lahko pišejo s kredo.
Za spanje hladneje kot za igranje
Temperatura v naših stanovanjih je sicer pogosto višja, kot bi bilo dobro z zdravstvenega in ekonomskega vidika. Marsikdo raje ogreje stanovanje in se po njem giba v majici s kratkimi rokavi, kot da bi se bolj oblekel. Sploh v spalnih prostorih je temperatura večinoma previsoka, saj bi zadostovalo že 16 do 18 stopinj Celzija, tudi za dojenčka. Nasprotno pa je lahko višja temperatura v otroški sobi, kjer se otrok igra in uči. Priporočljiva je 22 stopinj Celzija. Res pa je, da radiatorji in druga ogrevalna telesa zlasti pozimi v prostorih povzročajo suh zrak, ki draži oči in pljuča. Občutljivi ljudje zaradi suhega zraka trpijo tudi za utrujenostjo, pomanjkanjem energije, razdražljivostjo in splošnim slabim počutjem. Po drugi strani pa preveč vlage v prostoru lahko povzroči pojav plesni na steni, ki poleg neprijetnega vonja spodbuja tudi nastanek bolezni. Relativna vlažnost v prostorih naj bi zato pozimi znašala od 40 do 55 odstotkov.
Pomembno je dobro prezračevanje
Otroško sobo je treba redno prezračevati, vendar ne več kot nekaj minut na dan, da vanjo ne zaide preveč trdnih delcev iz ozračja. Slab zrak v stanovanju pa ni vedno posledica vdora onesnaženega zraka od zunaj. Pojavi se tudi zaradi formaldehidov, ki se sproščajo iz pohištva in talnih oblog, zaradi čistil in ne nazadnje zaradi izparevanja iz telesa. Za prijetno bivanje je nujno redno prezračevanje, in če ni mogoče odpiranje oken, bodisi ker nas ni doma bodisi ker živimo v kraju s čezmerno količino trdnih delcev v zraku, je morda dobro razmisliti o vgradnji prezračevalnega sistema.
Ta poskrbi za kontrolirano izmenjavo zraka, ne da bi po nepotrebnem izgubljali energijo. Prezračevalne enote se vgradijo v zunanje zidove, za delovanje pa ne potrebujejo dodatnih povezovalnih cevi. Enote sistema razporedimo po prostorih glede na njihovo namembnost. Svež zrak naj pri tem prihaja skozi bolj čiste prostore, denimo spalnico, dnevno ali otroško sobo, odvajamo pa ga skozi bolj obremenjene prostore, torej stranišče, kopalnico ali kuhinjo. Sistem najbolje deluje, če v vsak prostor namestimo ustrezen element, pri čemer moramo biti pozorni tudi na velikost prostorov.
