Dušan Waldhütter
Brez kisika ni življenja. A žal marsikdo ne pomisli, kakšen zrak vdihuje, ko odpre okna: je zunanji zrak čist ali onesnažen? Zrak je še posebno onesnažen v zimskih mesecih, ko večina slovenskih mest preseže mejne vrednosti koncentracije delcev PM10, ki škodijo zdravju. Milan Kuster iz podjetja Lunos opozarja na še eno nevšečnost v naših prostorih, ki je značilna za zimski čas: zaradi nižjih temperatur je odvečna vlaga bolj problematična v hladnejših mesecih leta. Ob tem še doda, da vlago v prostoru ustvarimo s številnimi dejavnostmi: s prhanjem, sušenjem perila, kuhanjem, potenjem ... In če ne prezračujemo, se lahko pojavita tako čezmerna vlaga kot posledično plesen.
Brez vlage in neprijetnih vonjav
Vsem nevšečnostim s slabim, zatohlim in onesnaženim zrakom se izognemo s prezračevalnim sistemom. Ta omogoča neprestano svež in kakovosten zrak brez odpiranja oken, pravšnjo mero kisika in prijetne vonjave. Poleg tega odstranjuje odvečno vlago, preprečuje nastanek plesni, odstranjuje plin radon, ki lahko povzroči celo smrt (radon je najbolj nevaren na Krasu, kjer prodira iz zemlje bistveno hitreje kot v drugih delih Slovenije), in formaldehide, ki izhajajo predvsem iz novega pohištva.
V podjetju Lunos poudarijo, da so najpomembnejši sestavni del kakovostnega prezračevalnega sistema filtri za cvetni prah, zaradi katerih lahko alergiki v svojem domu zadihajo s polnimi pljuči. "Sestavljajo jih najkakovostnejši filtri, ki filtrirajo 90 odstotkov prašnih mikrodelcev, kot so cvetni prah, zunanji prah, smog in cigaretni dim."
Filtriranje smoga in cvetnega prahu
Tako smog kot cvetni prah lahko zadržijo filtri kakovostnega prezračevalnega sistema, poudarja Milan Kuster. "Stoodstotnega zagotovila, da bi bilo odstranjeno prav vse, sicer ni, ker imajo prezračevalne naprave prešibke elektromotorje oziroma filtre, ki ne zadržijo vseh delcev. Stopnja filtracije pa je odvisna tudi od zunanjega zraka: če živite na območju, kjer je zrak bolj onesnažen, priporočamo nakup filtrov, ki odstranijo več delcev. Če živite na podeželju, kjer je zrak sorazmerno čist, pa je dovolj, da si v napravo vgradite klasične filtre," še svetuje Kuster.
Decentralni sistem ima prednosti
Centralni sistem je bil do leta 2010 edina možnost, saj drugega na tržišču ni bilo, razlaga Kuster. "Mnogi lokalni prezračevalniki prezračujejo le en prostor, pa še tega ne v celoti, enote posameznih naprav med seboj niso povezane in ne komunicirajo. V razvitih državah zahodne Evrope se take enote ne uporabljajo več, saj so slabo učinkovite."
Sistem deluje 24 ur na dan
V podjetju Lunos pojasnijo, da decentralni prezračevalni sistem vse leto ohranja notranjo temperaturo prostora in skrbi za filtracijo zunanjega zraka, tako v poletnem kot zimskem času. "S kontroliranim prezračevanjem lahko 24 ur na dan poskrbimo za ustrezno izmenjavo filtriranega zraka v prostorih, da potrebe po odpiranju oken ne čutimo, saj je zrak v prostoru ob delovanju prezračevalnega sistema ves čas enake kvalitete. Prezračevalni sistem lahko upravljamo tudi tako, da čez noč v poletnih mesecih vpihujemo hladen zunanji zrak in na ta način ohladimo prostor na prijetno bivalno temperaturo, čez dan pa skrbimo, da poletna vročina ne vstopa v prostor. Pri ohlajanju prostora tako ne potrebujemo odprtih oken in dodatnih komarnikov na oknih."
Varčno z energijo
Z vgradnjo decentralnega prezračevalnega sistema omogočimo kontrolirano izmenjavo zraka - kar pomeni ne preveč in ne premalo. Pri tem ne izgubljamo energije, poskrbimo pa za zdravje stanovalcev in objekta. Če je prezračevalni sistem primerno dimenzioniran, pozimi nikakor ne bo preobremenjen. Izmenjave zraka so namreč tudi pozimi podobne kot poleti, pojasnjuje Kuster. "Da onesnaženi zrak ostane zunaj našega doma, poskrbijo ustrezni filtri, ki so vgrajeni v vseh elementih decentralnega prezračevalnega sistema. Ves zrak, ki prihaja v notranjost stavbe, gre skozi filtre, ki zadržijo umazanijo, prašne delce in podobno. V notranjost pride le čist in prefiltriran zrak."
Preprosto zimsko vzdrževanje
Filtre pozimi vzdržujemo tako, da jih pogosteje splakujemo zaradi večje onesnaženosti zraka. Kuster predlaga, da jih splakujemo na dva meseca namesto na tri ali več. To je bolj ali manj edina naša skrb glede vzdrževanja decentralnega prezračevalnega sistema. Filtre splakujemo tako, da jih enostavno speremo pod tekočo vodo in vstavimo nazaj v prezračevalni element. Kuster dodaja, da imajo trajni filtri življenjsko dobo okoli pet let. Po tem času jih zavržemo in vstavimo nove. Če pa uporabimo filtre z dodatno zaščito, ki zadržijo do 98 odstotkov vseh umazanih delcev, jih menjamo na približno tri mesece, če živimo v mestu, oziroma na pol leta, če živimo na primestni lokaciji ali na podeželju.
