Navadna kutina Foto: Wikipedia
Navadna kutina sodi v botanično družino rožnic. Botanično ime Cidonia je dobila po deželi na otoku Kreti, kjer so jo gojili že pred več kot 2000 leti. Kot medovita rastlina s cvetovi tudi privablja čebele. Njena izvorna domovina je Perzija, danes pa je po zaslugi starih Rimljanov razširjena po vsej Evropi.
Zraste lahko kot grm ali drevo. Če jo pustimo prosto rasti, lahko doseže tudi do osem metrov višine. Gosto in široko krošnjo kutine krasijo listi, ki so na zgornji strani temno zelene barve, spodnja stran pa je sivkaste barve, podobni so rododendronu. Cvetovi so sprva rožnate barve, kasneje beli in so enakomerno razporejeni po veji. Njihova značilnost sta večerno zapiranje in jutranje odpiranje. Zaprti ostanejo tudi pri ohladitvah in dežju. Zacveti zadnja med sadnimi drevesi in se tako izogne morebitnim pozebam. Plodovi imajo čokate oblike hruške ali jabolka in so značilno rumene barve ter posipani z drobnimi dlačicami. Polno rodnost doseže šele v desetem letu. Zorijo oktobra, dozorijo pa šele decembra. Skladiščenje se priporoča pri nizki temperaturi in visoki vlagi. Nekoč so gospodinje nastavile kakšno kutino na polico v kuhinjo in v omaro s perilom zaradi prijetnega vonja.
Uporaba v kulinariki
Pri kutini so najbolj uporabni plodovi, pečke so uporabne v ljudskem zdravilstvu, kakor tudi listi za pripravo čaja, denimo za lajšanje drisk pri dojenčkih. Surovi plodovi kutine so neužitni, ker imajo trpek okus in so zelo trdi. Termično obdelani pa se uporabljajo za pripravo marmelad, kot dodatek v kompotih, za pripravo različnih peciv, sokov, sirupov in likerjev. So priljubljen dodatek divjačini, solatam, rižu in krompirju. Vonj kutine spominja na vonj ananasa, jabolka ali limone.
Kako naredimo kutinov sir?
Kutinov sir seveda ni sir v klasičnem pomenu, pač pa žele, ki ga lahko pridobimo iz plodov kutine. Za pripravo te jedi potrebujemo: kilogram plodov kutine in sladkorja, eno limono in sladkor v prahu. Kutine dobro operemo, da se znebimo nadležnih dlačic na povrhnjici. Kutino lahko tudi olupimo, ni pa nujno. Sadeže prepolovimo in odstranimo pečke. Očiščene polovice narežemo na kocke in kuhamo v vodi tako dolgo, dokler se ne zmehčajo. Vodo odlijemo, kose kutine zmešamo s paličnim mešalnikom ter dodamo sladkor in sok ene limone. Maso kuhamo pri nizki temperaturi še kakšno uro oziroma dokler ne dobimo goste rjavkaste mase. To prelijemo v pekač, ki smo ga predhodno obložili s peki papirjem, do višine centimetra. Pekač pokrijemo s papirjem in pustimo sušiti na toplem in suhem mestu kakšnih 14 dni.
Nato žele obrnemo na drugo stran in sušimo še nadaljnjih 14 dni. Posušeno maso narežemo na kocke, posipamo s sladkorjem v prahu in hranimo v steklenem kozarcu na hladnem. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja, kutinov sir ni priporočljiv za diabetike. Dolgotrajen postopek lahko pospešimo s sušenjem v pečici. V tem primeru maso v pekaču postavimo v pečico in sušimo pri 60 stopinjah Celzija okoli tri ure.
Liker pripravimo tako, da polovici litra svežega kutinovega soka dodamo pol litra ruma, liter konjaka, 300 gramov sladkorja, 200 gramov mandljev, 100 gramov listov koriandra in 20 klinčkov. Sok kutine, rum in konjak natočimo v večji kozarec za vlaganje ter dodamo sladkor, mandlje, klinčke in koriander. Kozarec zapremo ter hranimo v hladnem in temnem prostoru deset dni oziroma dokler liker ne dozori. Vsebino kozarca vsak dan pretresemo. Nato vsebino precedimo skozi gazo in shranimo v steklenice.
V zdravilne namene
Listi kutine vsebujejo enajst odstotkov tanina in se lahko uporabljajo za porjavitev kože. Plodovi pa vsebujejo veliko pektina in vitamina C ter kalij, kalcij in fosfor, mastno olje, amigdalin.
Pečke navadne kutine lahko uporabimo za pripravo sluzi, ki pomaga pri vnetem žrelu, vnetih dlesnih in odpravljanju ustnega zadaha. V 100 mililitrih vode namakamo 1,5 žličke kutinovih pečk okoli dvanajst ur. Po tem času vse skupaj rahlo povremo in precedimo. Tako pridobimo sluz, ki jo grgramo za odpravljanje težav. Zgoščeno sluz so nekoč uporabljali tudi za utrjevanje pričesk.
Posušene kutinove pečke pa uporabljamo za pripravo čaja, ki pomaga pri lajšanju težav pri driski. Majhno žličko posušenih semen šest ur namakamo v 100 mililitrih hladne vode. Čaj pred uporabo precedimo in pogrejemo ter ga dnevno večkrat zaužijemo po eno skodelico.
Pred vsako uporabo se je treba posvetovati s strokovnjakom ali zdravnikom.
