Navadni kostanj Foto: Borut Ambrožič
Pravi kostanj je listopadno drevo, ki uspeva po vsej Sloveniji, z izjemo Koroške, do nadmorske višine 800 metrov. Ima mogočno in široko krošnjo, cveti konec junija ali v začetku julija. Plodove nabiramo jeseni, od konca septembra do sredine novembra. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi listje pravega kostanja za lajšanje težav z dihali, plodovi, ki imajo široko uporabno kulinarično vrednost, pa tudi v zdravilstvu za lajšanje težav s krčnimi žilami in prebavnih motenj. Ne smemo pa pozabiti na kostanjev med, ki je uporaben v kuhinji kakor tudi v zdravilne namene.
Nekoč polenta iz kostanja
Nekoč je bil kostanj pomemben vir prehrane v jesenskem času, danes je le sezonska popestritev domačega jedilnika. Pravi kostanj lahko jemo tudi surov. Prava italijanska polenta denimo se je pred uveljavitvijo koruze pripravljala iz kostanjeve moke. Ker ne vsebuje glutena, je primerna za tiste, ki so občutljivi ali alergični na gluten. Tudi sicer je široko uporabna za zgoščevanje omak, pri pripravi pekovskih izdelkov in za pripravo hranljivih napitkov.
Kostanjevo moko pripravimo tako, da kostanj zarežemo in ga pečemo na 180° Celzija približno 30 minut. Nato ga olupimo in grobo sesekljamo ter pri nizki toploti približno 70° Celzija sušimo v pečici še nekaj ur. Nato ga v mešalniku zmeljemo do želene teksture.
Recepta za jedi iz kostanja
Kostanjevi svaljki
Potrebujemo: 300 g olupljenega kuhanega ali pečenega kostanja, 100 g kisle smetane, 1 jajce, 120 g ostre pšenične moke, pol žličke soli, maslo. Kostanje 40 minut kuhamo v vreli vodi, ki ji dodamo ščepec cele kumine in ščepec soli. Odcedimo, pustimo, da se ohladi. Olupljen kostanj stresemo skupaj z jajcem in kislo smetano v mešalnik in zmešamo v pire. Postopoma dodamo še moko in sol, da dobimo zmes, ki jo oblikujemo debelejši svaljek. Nato narežemo na enake dele in jih poljubno oblikujemo. V slan krop stresemo svaljke, ko priplavajo na površje, jih poberemo iz vode. K svaljkom lahko pripravimo različne omake.
Kostanjev puding
Potrebujemo: 300 g olupljenih kostanjev, pol litra mleka, 100 g sladkorja, vaniljev puding. Kostanj, ki smo ga predhodno olupili, skuhamo v mleku, dokler se ne omehča. Nato kostanj pretlačimo in zamešamo skupaj s sladkorjem in pudingom ter skuhamo, dokler se masa ne zgosti. To prelijemo v posodice in ohladimo.
Pravi kostanj je bogat z vitamini C, B1, B3, B6 in B9. Ima visoko energijsko vrednost. Sto gramov pečenega kostanja ima okoli 245 kalorij, ista količina kuhanega kostanja pa okoli 170. Pravi kostanj ima tudi veliko koristnih mineralnih snovi, kot so folna kislina, kalij, fosfor, magnezij in kalcij. Sestavljen je iz 44 odstotkov škroba, štirih odstotkov sladkorjev in dveh odstotkov maščobe.
V zdravilne namene se lahko uporabijo plodovi in listje pravega kostanja. Kostanjeva moka je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, zato je primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. V sto gramih kostanja najdemo 62 mg folatov, zato je kostanj posebno priporočljiva hrana za nosečnice.
Kostanjeva krema
Foto: Arhiv Marje Božič
Zdravilen kostanjev med
Kostanjev med pospešuje celjenje ran, pomaga pri opeklinah in drugih poškodbah kože ter zmanjšuje verjetnost okužbe rane. V medicini se je že marsikje uveljavila uporaba t. i. medicinskega medu, ki je predhodno dodatno steriliziran in nanesen na rano v obliki obliža. Uporabimo ga lahko tudi pri stresu in depresiji. Kakšnih 500 gramov medu segrejemo in dobro zmešamo z 200 grami kostanjeve moke. Zmes ohladimo in spravimo v hladilnik. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.
Pravi kostanj izvira iz Sredozemlja. Najstarejša kostanjeva drevesa rastejo na pobočjih vulkana Etna v Italiji. Doseže lahko izredno visoko starost, tudi do 2500 let. V Sloveniji so ga skupaj z vinsko trto razširili stari Rimljani. Največje zabeleženo kostanjevo drevo v Sloveniji je Gašperjev kostanj na Močilnem pri Radečah z 18 metri višine in preko 10,5 metra obsega. Med gojenimi sortami je najbolj znan laški kostanj ali maron. Poleg pravega poznamo tudi divji kostanj, katerega plodovi sicer niso užitni, so pa zdravilni in jih lahko uporabimo v različne namene.
