Oljarja s Škofij: "Z litrom oljčnega olja si kupimo zdravje"

Kakovost ter izjemno tradicijo slovenskih oljčnih olj izkazuje tudi Marco Oreggia, svetovno znani avtor najbolj eminentnega vodnika po oljčnih oljih Flos Olei, ki Istro kot regijo uvršča na prvo mesto po kakovosti oljčnih olj na svetu. Zaradi zahtevnih razmer kmetovanja v Sloveniji so slovenska olja dražja, zato slovenski oljkarji iščejo tudi tuje trge. Igor in Dolores Novak, oljkarja s Škofij, sta prisotna tako na domačem kot tudi tujem trgu. Olja pod blagovno znamko Školarice izvažata v Avstrijo, Nemčijo in Latvijo. "Odzivi so odlični, saj so nas tuji potrošniki pričeli tudi obiskovati," pravita zakonca Novak, ki sta postala oljarja skoraj po naključju.

Letos za 70 odstotkov manj olja

Čeprav sta že sredi 90-ih let sorodnikom pomagala pri obiranju, čiščenju in shranjevanju oljk, je prava ljubezen do rastline dozorela nekaj let pozneje. Uredila sta deset večjih oljčnikov in rastlino enostavno vzljubila. "Videl sem, kako raste, kako se pobira, prideluje olje. Manjkalo je samo to, da se z oljem začnem ukvarjati profesionalno," začetke v oljarstvu opisuje Igor Novak. Oljčnik v Beneši nad Valdoltro je njegova žena podedovala od svojega očeta. Malo zatem so se sprostila kmetijska zemljišča na Zgornjih Škofijah, kjer sta prek sklada kmetijskih zemljišč pridobila dva hektara in pol na jugovzhodni, sončni legi. "Sam sem naredil melioracijo in drenažo ter leta 2003 posadil prve oljke. Danes imava na treh hektarjih posajenih približno 1000 oljčnih dreves," pravi Novak. Oljkarje (ne le slovenske) je doletela najslabša sezona v zadnjih 25 letih. Muhasto vreme je bilo krivo, da so tudi pri Novakovih v oljarni stisnili le približno 30 odstotkov količine, ki jim jo uspe pridelati v običajnih sezonah, ko pridelajo približno 2000 litrov oljčnega olja.

Vztrajajo s kakovostjo, ne s količino

Družina Novak se trudi ohraniti tradicionalne sorte slovenskih oljk. "Začeli smo z istrsko belico, ki je najbolj poznana sorta v slovenski Istri, nato smo dodali sorte leccino, maurino in pendolino in grignano," razvoj oljčnika opisuje Novak, ki pravi, da je vsaka sorta oljk specifičnega vonja in okusa, da pa je veliko odvisno tudi od sezone. Kombinacije več sort, ki se jih poslužujejo v domači oljarni, naredijo olje bolj harmonično, saj ponudijo več arom. Novak pojasni, da s sortami nekoliko preizkušajo končni izdelek, vendar je zagotovilo za vrhunsko mešanico naslednje: polovica istrske belice, četrtina maurina in četrtina leccina. Oljkarsko panogo je po besedah Novaka potrebno vzdrževati in nadgrajevati, hkrati pa izobraževati potrošnika. Sami počnejo to tako, da v svojih oljčnih nasadih prirejajo degustacije oljčnega olja. Z odzivom so zadovoljni, zato upajo, da se bo tudi odnos Slovencev do oljčnega olja v prihodnje izboljšal. Zanimiv je namreč podatek, da v Sloveniji porabimo v povprečju liter oljčnega olja na družino na leto, v Italiji 12, v Španiji pa še nekoliko več. "S tem, ko se kupi liter takega olja, kupec namreč kupi zdravje," je prepričan Novak. "To ni olje iz tropin ali tako neznanega izvora, kot ga pogosto najdemo med trgovinskimi policami. Mi vztrajamo s kakovostjo in ne s količino, zato se trudimo, da bi se naše olje uporabljalo v šolah, vrtcih, veliko delamo, da bi mlade spodbudili k uporabi istrskega ekstra deviškega olja, saj vidimo, kakšne posledice za zdravje ima hitra prehrana," pove Novak. Oljčno olje je po njegovih besedah edini izdelek, ki seveda ob prehodni analizi lahko na etiketo navede zdravstveno trditev: "Polifenoli v oljčnem olju prispevajo k zaščiti lipidov v krvi pred oksidativnim stresom."

Pomembna je tudi lega oljčnikov

Na vprašanje, zakaj oljčna olja slovenske Istre sodijo po kakovosti v sam svetovni vrh, Novak odgovarja, da je na prvem mestu gotovo lega oljčnikov. "Na drugem mestu je sortiment, kateremu sledi celoletno spremljanje oljčnikov ter delo v njem. Prav tako je pomembno, da pripeljemo v predelavo pravočasno zdrave oljčne plodove. Oljke isti dan po obiranju takoj tudi predelamo, olje filtriramo ter pravilno skladiščimo." Oljar pravi, da je slovenska Istra zaradi svoje majhnosti butična proizvodnja v svetu, a je prepoznavna po kakovosti. Igor Novak se tudi za prihodnost pridelave oljčnega olja v slovenski Istri ne boji. Opaža namreč, da se v slovenski Istri, na Goriškem ter v Brdih kar nekaj ljudi odloča za postavitev novih oljčnih nasadov. Zato napoveduje, da se bo v prihodnje pridelava oljčnega olja še povečevala.