Huda tragedija, v prometni nesreči poginila dva vrhunska konja: Državni prvak je pred najhujšo oviro doslej

Sedla sva na klopco pred njegovim konjeniškim klubom. Besede mu niso šle z jezika. Po nekaj stavkih so ga premagala čustva. "Oprosti za hipec," mi je dejal konjenik Urh Bauman. Iskal je primerne besede, da mu bolečina spet ne bi zarezala v dušo.

Po evropskem prvenstvu v nemškem Riesenbecku ob koncu avgusta in v začetku septembra, kjer sta se s konjem Larisalom uvrstila v polfinale in po le eni podrti oviri za las zgrešila finale, si je privoščil enomesečni tekmovalni premor. V začetku prejšnjega tedna pa sta se z očetom Alojzom s tremi konji, Larisalom, Ullo in Totom, odpravila proti Portugalski, kjer naj bi v dobrem mesecu in pol nastopil na šestih tekmah, tudi na tekmi za veliko nagrado v Vilamouri. "Med potjo sva načrtovala tri postanke, prvega v Milanu, drugega v Saint Tropezu in tretjega v Valencii. Iz Saint Tropeza sva krenila prejšnji petek zjutraj, okoli šeste ure pa se je zgodila tragična nesreča. Vse se je zgodilo v hipu. Spomnim se, da se je vozilo zatreslo. Prišlo je do izgube nadzora nad vozilom, zaneslo ga je v kovinsko varnostno ograjo, po kateri je nekaj časa drselo skupaj s prikolico. Odtrgalo je nadgradnjo kombija (prikolico, op.p.) in konji so popadali iz nje. Eden izmed konj je poginil takoj po nesreči, drugi malo pozneje, ko je na cesti nanj naletel osebni avtomobil, v katerem je po trku umrl voznik, tretji konj, Toto, pa je bil poškodovan. Sreča v nesreči je bila, da sva jo z očetom odnesla brez poškodb. Medtem ko sem se jaz lahko vrnil domov, so očeta v Arlesu priprli in zaslišali, sedaj pa na prostosti čaka na konec preiskave. Dokler ne bo končana, ne sme zapustiti Francije, tako da ne vem, kdaj se bo vrnil v Slovenijo. Upamo, da kmalu," je nesrečo podoživel Urh Bauman: "Toto je bil na srečo lažje poškodovan. V Franciji so ga ustrezno oskrbeli, tako da je nared za prevoz v Slovenijo. Roko pomoči pri tem je brez razmišljanja ponudil Robi Skaza iz Velenja, prav tako tekmovalec v preskakovanju ovir, ki je Tota predvčerajšnjim pripeljal v Dogoše, kjer imam konjeniški klub. Od kombija in prikolice so ostale razbitine, tako da se ju ne splača prepeljati v Slovenijo. Z nesrečo smo seznanili tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, poiskali smo tudi odvetnika, sedaj iščemo še uradnega sodnega tolmača."

Zavihtel se je na sam vrh

Urha Baumana in njegovo soprogo Tino Bauman Hartner je nesreča hudo prizadela, saj sta izgubila konja, Urh Larisala in Tina Ullo, s katerima sta izjemno uspešno nastopala na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Z devetletnim Larisalom, konjem holštajnske pasme, je Urh osvojil več naslovov državnega prvaka, tudi letos. Letošnja sezona je bila zanj izjemna, dosegel je nekaj osupljivih rezultatov, ki so ga izstrelili v sam vrh evropske in svetovne piramide v tem športu. "Februarja sem na tekmovanju za veliko nagrado Vilamoura na Portugalskem premagal vse tekmece. Z zmago sem postal prvi slovenski tekmovalec, ki je osvojil veliko nagrado. Maja sem na tekmovanju za veliko nagrado v slovaškem Šamorinu, kjer je tekma veljala tudi za svetovni pokal, prav tako zmagal in postal prvi in edini Slovenec, ki se lahko pohvali z zmago na tovrstnih tekmovanjih. Zmagovalno serijo sem končal na tekmi za veliko nagrado v madžarskem Szilvasvaradu, kar je bila tretja zmaga na tekmovanjih te ravni, poleg tega pa sem na letošnjih mednarodnih tekmovanjih osvojil še po eno drugo, tretje, četrto, peto, sedmo in osmo mesto," Bauman naniza svoje vrhunske dosežke.

Larisal je bil samo eden

Larisal zanj ni bil le konj, v katerega je bil zaljubljen in s katerim je posegal po zvezdah, zadnja leta je bil tudi glavni vir prihodkov sijajnega tekmovalca. "Larisal je bil moje življenje. Bil je dragocen, eden najboljših konj na svetu. Zanj so mi ponujali gore denarja, a ga nisem prodal, saj sem z njim imel še veliko izzivov in visoke tekmovalne cilje. Bila sva na vrhu lestvice tekmovanja za svetovni pokal, drugo leto bi jahala v finalu tega tekmovanja. Nastopila bi tudi na svetovnem prvenstvu, močno pa sem si želel, da bi z njim tekmoval na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu. Sedaj so se moje sanje razblinile. Ostal sem brez konja, ki mi je tudi prinašal denar za življenje, saj domala ni bilo tekme, na kateri ne bi posegel po najvišjih mestih, te pa prinašajo denarne nagrade," pojasni Bauman, ki nadomestila za Larisala nima. Ima pa v hlevu nekaj mladih konj, starih od enega do treh let: "Da bi lahko uspešno tekmovali, je potrebnih vsaj pet do šest let trdega dela. Sedaj nimam konja, s katerim bi lahko tekmoval in z njim tudi kaj zaslužil, tako da sem se znašel v veliki stiski. Zato sem toliko bolj vesel, da je nesreča ganila moje številne prijatelje, ki me iz dneva v dan kličejo in me sprašujejo, kako mi lahko pomagajo. Srečen sem, da me obdajajo čudoviti ljudje, s katerimi sem v preteklih letih spletel pristna prijateljstva. Larisal je bil plod šestletnega vsakodnevnega dela. Kdo ve, če bom še kdaj imel tako vrhunskega tekmovalnega konja. Tudi Ulla je bila odlična tekmovalka. Ne vem še natančno, kakšne poškodbe je prestal Toto in ali bo še lahko tekmoval."

Družina Bauman potrebuje pomoč

Dobra Baumanova prijateljica Hana Bajrović, Slovenka, ki živi v Italiji in je prav tako povezana s konjeniškim športom, pa je prek platforme GoFundMe pozvala dobre ljudi, da z donacijami pomagajo nesrečni družini Bauman. "Stanje je tako težko, da niti ne najdem besede, kje začeti. Mogoče z Urhom in njegovo družino, ki je pred šestimi leti kupila Larisala, čarobnega konja, ki smo ga vsi poznali. Pustimo ob strani vsa leta dela, solze sreče in neprespane noči, treninge in vse drugo, česar del so bili Urh in njegova družina. Bili smo samo ljudje, ki smo to gledali od strani, a s ponosom, ker je naša mala država zaradi tega neverjetnega para postala tako prepoznavna v konjeniškem športu. Par je bil tako uspešen, da sem zadnje čase ob vsakem prispevku in vsaki zmagi govorila: moj bog, to je nemogoče, spet prvo mesto!" je med drugim zapisala Bajrovičeva.

Tragedija jo je nepopisno prizadela: "Vem, da se Urh iz nje ne bo mogel izviti sam. Poleg velike bolečine zaradi izgube konj potrebuje tudi dovolj denarja, da bo lahko pokril vse stroške, ki so povezani z nesrečo. Ne pozabite - ostal je brez glavnega vira dohodka, ki mu ga je z dosežki prinašal Larisal. Urh in Tina sta dobrega srca, ne moreta brez konj in posledično tudi brez tega čudovitega športa. Ali jim lahko, veliki konjeniki odprtega srca, pomagamo, da pokrijeta vsaj največje stroške, ki so posledica tragične nesreče? Morda bomo nekoč ponosni, ker smo bili del zgodbe, ko bomo, upam, Urha spet gledali na največjih svetovnih tekmovanjih. Stopimo skupaj, pomagajmo Urhu, Tini in Urhovemu očetu."