Za ponovitev olimpijskega finala izpred petih let s Clarisse Agbegnenou lahko Tini Trstenjak samo čestitam. In finale je bilo hkrati njena borba dneva. Na trenutke je bila zelo blizu še eni zlati medalji. Sama sem zlato že tudi videla okoli njenega vratu. Napadala je in v tesni finalni borbi izgubila proti Clarissi, ki je zelo stabilna, močna judoistka. Njena posebnost je, da v borbah nenehno nabira energijo. V finalu je imela tri, štiri takšne izbruhe. Na koncu je bilo to tudi dovolj za zlato kolajno za Francijo, ko je Tina žal padla.
Za Trstenjakovo je adrenalina poln dan, v katerem je ni ustavila niti poškodba v prvi borbi. Saj še sama ni vedela, kaj jo je bolelo, to se bo videlo kasneje. Vsi upamo, da poškodba ni hujša. Ponosna je lahko na vse, kar je naredila pri svojih 30 letih. Res prava carica! Nedvomno je vesela tudi, ker je petletno delo končano, kronano z uspehom. Ko sem bila sama v njeni vlogi na olimpijskem turnirju v Londonu leta 2012, sem bila zelo zadovoljna, ko je bilo vse za menoj. Končno sem se sprostila, si spočila glavo in nisem bila več osredotočena na vse tiste nasprotnice. Nedvomno tudi Tina trenutno čuti olajšanje. Ne vem pa, kako se bo odločila o morebitnem nadaljevanju športne poti. Pri sebi ve, koliko energije ji je ostalo.
Zlato sem že videla okoli Tininega vratu
Tako je Tina kronala nastope slovenskih judoistov, ki so bili vsi po vrsti uspešni in ki še niso končani, saj bo v absolutni kategoriji nastopila še Ana Velenšek. Bronasta medalja, peto, sedmo in dve deveti mesti - to je enkraten dosežek. Tudi Ana se je sposobna prebiti vsaj med prvih deset na svetu. Olimpijske igre so tako pogosto tekmovanje presenečenj in sama bom ta vikend zagotovo dovolila, da me Ana preseneti.