(TEMA) Covid v športu: Teden, ko dvorane ostajajo zaklenjene

Najprej, v času okrog božiča, se je zdelo kot oddaljen, vzporedni svet: v ameriški košarkarski ligi NBA je bilo zaradi okužb s koronavirusom, izognil se ji ni niti Luka Dončić, odpovedanih več kot 50 tekem, hokejsko NHL so za nekaj dni prekinili in celo odpovedali sodelovanje NHL-ovcev na olimpijskih igrah, tudi v angleški nogometni ligi so tekme na veliko odpovedovali oziroma prelagali.

Jasno je bilo, da se bo visoko število okužb prezrcalilo tudi na športne dogodke v (kontinentalni) Evropi. In čeprav so številni organizatorji tekmovanj pravočasno in ustrezno, če ne celo strogo reagirali - tako na moški novoletni kot na ženski silvestrski skakalni turneji (na Ljubnem ob Savinji), pa tudi na Zlati lisici (v Kranjski Gori) ni bilo oziroma ne bo gledalcev -, je koronavirusu uspelo pokvariti tekmovalni ritem. Nekatera tradicionalna prizorišča, denimo avstrijsko smučarsko središče Flachau, so tekmovanja kar vnaprej odpovedala.

Teden odpovedi in neslavni rekord

A tudi tistim, ki tekmovanja ob strogih protokolih želijo izpeljati, te dni ne uspeva v popolnosti. Eden takšnih je košarkarska evroliga, v kateri so za sinočnji 19. krog odpovedali vseh devet tekem, ker moštvom ni več ostalo niti osem zdravih košarkarjev. Tudi druge tekme, kjer naj bi sodelovali slovenski predstavniki, je doletela enaka usoda. Samo ta teden sta zaradi okužb v italijanskem taboru odpadli dve pripravljalni tekmi slovenske rokometne reprezentance, štirim tekmam (tako v ligi ICEHL kot v državnem prvenstvu) se je iz istega razloga morala odpovedati hokejska Olimpija, tekma lige prvakov proti Vipers Kristiansandu je odpadla tudi rokometašicam Krima, sobotni dvoboj proti Borcu oziroma Mornarju pa Cedeviti Olimpiji oziroma Krki v ligi ABA. Niti odbojkarji je niso kaj prida bolje odnesli; Mariborčani zaradi okužb ta teden niso igrali tekme v ligi Mevza, naslednji teden pa ne bodo gostovali pri ruskem Novosibirsku v ligi prvakov, tudi bankirke so ta teden za zeleno mizo zmagale s 3:0 proti obolelim Koprčankam. Za nameček ta vikend na Zlati lisici ne bo mogla nastopiti okužena Andreja Slokar, Ilka Štuhec pa je okužbo ravno prebolela.

Še na tekmah, ki niso bile odpovedane, ta teden število obolelih kroji razplet dogodkov. Tako je denimo zdesetkani Split proti Partizanu izgubil s tako visoko razliko (49:109), da je postavil celo neslavni rekord lige ABA. No, tudi slednja zaradi koronavirusa ostaja brez petih (od sedmih) tekem 15. kroga. Pa to še ni vse. Še tisti, ki ne igrajo, so trenutno v okrnjenih postavah; tako denimo nogometna Olimpija pred dnevi na novinarsko konferenco ni prišla v popolni zasedbi. Takšnih in drugačnih primerov bi lahko te dni v Sloveniji in bližnji okolici našli še nešteto, zato smo se pozanimali, kolikšen problem je bil dejansko ​koronavirus v aktualni sezoni.

Ko okužbe prinesejo avtomatski poraz

Resnici na ljubo - doslej niti ne tolikšen. V slovenski prvi moški odbojkarski in rokometni ligi v tej sezoni zaradi okužb ni bilo treba preložiti še niti ene tekme. Vse do sinoči je enako veljalo za košarkarsko prvo ligo, pa sta "led prebila" okužena Šentjur in Helios. Se je pa težava že pred časom pojavila v ženski odbojkarski ligi; tiskovna predstavnica Ana Oblak nas je spomnila, da je bilo preloženih oziroma odpovedanih že nekaj tekem, ki pa "se jih da prešteti na prste ene roke". Težave so imele predvsem Goričanke, saj je izbruh koronavirusa v ekipi poskrbel za tri preložene tekme. Slabšo pa so potegnile odbojkarice Kopra in Ankarana, pri katerih se je virus pojavil ta teden. Zaradi 46. člena v pravilniku Odbojkarske zveze Slovenije, ki določa, da "če ekipa ne more nastopiti na tekmi zaradi obolelosti igralcev oziroma so ti v karanteni in prestavitev ni več mogoča, se tekma registrira z rezultatom 3:0 za nasprotnike", sta ekipi Calcit Volleyja in Nove KMB Branika dobili zmago za zeleno mizo. Dekleta namreč z novim koledarskim letom zaključujejo prvi del državnega prvenstva, za preložitev tekem - tudi zaradi reprezentančnih tekem mlajših selekcij - pa ni več prostora. Podobno ravnajo tudi v drugih odbojkarskih tekmovanjih - v ligi prvakov bo OK Maribor, ker ne bo šel v Novosibirsk, avtomatsko izgubil s 3:0.

Da drugače ne gre, če hočeš speljati tekmovanje, so spoznavali tudi v rokometu. "V evropskih tekmovanjih, v tekmah na izpadanje, lani ni bilo prelaganj, obolele ekipe se je kar izločilo z 10:0," nam razloži Aleš Jug, komisar v državnem prvo- in drugoligaškem tekmovanju, ki opaža tudi nekatere razlike. "V prvi ligi letos zaradi koronavirusa nismo preložili nobene tekme, lani v tem času pa kar devet. Več težav smo imeli v 1. B ligi (oziroma drugoligaškem tekmovanju, op. p.), ko smo novembra v osmem krogu preložili kar pet tekem, v devetem krogu pa še dve. Še zdaj niso vse odigrane." No, v prvi ligi je v zaostanku le Ormož, katerega tekma državnega prvenstva je bila preložena zaradi evropske preizkušnje. "Na zvezi smo si zadali, da bo tekmovanje regularno, če odigramo 51 odstotkov tekem, izkupiček pa je, z izjemo Ormoža, stoodstoten," je zadovoljen Jug.

Precepljenost gravitira proti 100 odstotkom

Kolikšna pa je precepljenost v najvidnejših slovenskih športnih moštvih? Kot nam je zatrdil organizacijski direktor pri OK Merkur Maribor Matjaž Kramberger, so bili v moštvu dvakrat cepljeni in vsakodnevno testirani vsi igralci, zato se ni pričakovalo, da bodo pred pomembnim potovanjem "okuženi štirje igralci in dva člana strokovnega štaba". S stoodstotno precepljenostjo se po besedah predstavnika za odnose z javnostmi Mihe Panteliča lahko pohvalijo tudi v rokometnem klubu Celje. Po podatkih odbojkarske zveze, kjer podatkov sicer uradno ne preverjajo, zagotavljajo, da podobno visok odstotek velja tudi za ACH, medtem ko je pri Calcitu predvsem veliko prebolevnikov. Z dokaj visoko precepljenostjo, po anketi sodeč, naj bi znašala 79 odstotkov, se po trditvah Aleša Juga lahko pohvali tudi celotna prva rokometna liga. Iz košarkarskih vrst natančnih podatkov nismo prejeli; košarkarska zveza zagotavlja, da je precepljenost visoka, a da z natančnimi podatki razpolagajo le klubi. Pri Krki naj bi bilo precepljenih več kot 90 odstotkov igralcev, podobno velja tudi za Olimpijo. Kot nam je pred tedni dejal predstavnik za odnose z javnostmi Tine Ružič, si košarkarji s cepljenjem precej olajšajo logistiko, saj se jim potem ni treba malodane vsak dan testirati za številne mednarodne tekme.

Po podatkih portala N1 je večina košarkarskih prvoligaških klubov vsaj 80-odstotno precepljena, izjeme so le tu in tam kakšni prebolevniki. Precej nižje so po podatkih istega portala številke v prvoligaških nogometnih klubih, kjer povprečje precepljenosti znaša 53 odstotkov - na vrhu je s 95-odstotno precepljenostjo Tabor Sežana, na dnu pa je bila takrat, v začetku novembra, Olimpija s 25-odstotno precepljenostjo. Morda so prav zato zmaji poskrbeli za edini dve preloženi tekmi zaradi koronavirusa v tej nogometni sezoni. Ker so imeli v moštvu kar devet pozitivnih primerov in 13 odrejenih karanten oziroma ker jim ni ostalo 14 zdravih nogometašev z vratarjem vred, je v zadnjem hipu, dve uri pred dvobojem, odpadel dvoboj proti Muri, nato še proti Celju.

Bo treba ukrepe zaostriti?

Kot kaže, pa utegne najnovejša različica koronavirusa okužiti tudi precepljene športnike. Pri RK Celje se tako že sprašujejo: "V teh dneh, ob hitrem naraščanju števila okužb, se seveda lahko vprašamo, ali bodo aktualni pogoji zadostovali za izpeljavo tekmovanj od februarja dalje, ko bi bilo, vsaj do umiritve razmer, smiselno razmišljati o ponovni uvedbi testiranja pred tekmami, saj se okužbe močno širijo tudi med cepljenimi. Z vidika tekmovanja samega bi tako morda predlagali celo nekoliko ostrejše ukrepe." Ti se med različnimi tekmovanji razlikujejo. Pri mednarodnih je pogosto treba kljub precepljenosti opraviti še PCR-test - to velja tako za košarkarski evropski pokal kot za odbojkarsko ligo prvakov. Kot je poudaril Kramberger, je bilo pred letom dni izpolnjevanje vseh pogojev bolj zakomplicirano, saj je bilo treba izpolnjevati številne obrazce, si meriti temperaturo in tako dalje. Cepljenje je mnoge stvari poenostavilo, a zdaj očitno ni več dovolj.

Za zdaj klubi oziroma zveze niso dobili kakšnih dodatnih navodil od pristojnih institucij. "Klubom smo že v pretekli sezoni pripravili dokument Higienska priporočila in protokoli. Dokument se je sproti posodabljal, glede na spremembe veljavnih odlokov, tako da je bilo pripravljenih že 20 različic dokumenta. S strani pristojnih institucij v zadnjih dneh nismo dobili nobenih dodatnih usmeritev ali navodil," nam je pojasnil Grega Brezovec, predstavnik za odnose z javnostmi pri Košarkarski zvezi Slovenije. Njegove besede bi lahko posplošili za vse panožne zveze, kjer smo dobili podobne odgovore.

Zaradi restrikcij izpad dohodka

A čeprav v nekaterih sredinah razmišljajo, da bi lahko bil zdaj pravi čas za razmislek o zaostritvah ukrepov (denimo zgoraj omenjeno obvezno testiranje pred tekmami), vsi tega ne želijo obešati na veliki zvon, saj se obenem zavedajo, da so ob tem deležni tudi (pre)ostrih organizacijskih ukrepov. Kot poudarja Pantelič, so ti nesorazmerni: "Močno prizadeti so največji svetovni klubi v vseh športih, zato si lahko samo predstavljate, kaj to pomeni za slovenski šport, ki se je že tako soočal s težavami financiranja, saj je vse skupaj pogojeno tudi z velikostjo trga. Obetajo se sicer neke spremembe na bolje, a rezultati teh še ne bodo hitro vidni, saj trenutne posledice koronavirusa in ukrepov, povezanih z njim, močno vplivajo na športne klube in organizacije, ki do sedaj niso bile vključene v nobene pakete pomoči." Z drugimi besedami; izpad dohodka v klubih je zaradi vseh restrikcij enormen. Aleš Jug povzame: "Predvsem to, da imamo omejeno število gledalcev, predstavlja velik izpad dohodka. Denimo nemški rokometni klubi so od države prejeli 1,8 milijona evrov nadomestila. Pričakoval bi, da bi bili tudi slovenski klubi deležni česa podobnega. Podobno velja tudi za reprezentanco - na tekmi med Slovenijo in Hrvaško prejšnji teden bi lahko prodali 5000 vstopnic, pa smo jih smeli le 750."