Televizija Slovenija je po Jezeru v nedeljo zvečer začela predvajati novo kriminalistično nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Serija je nastala po predlogi romanov Avgusta Demšarja, glavni junak inšpektor Martin Vrenko, ki ga igra Dario Varga, pa bo v prvi sezoni rešil tri primere. Dogajanje je postavljeno v Maribor. Sodeč po odzivih ljudi po ogledu prvega dela je odločitev ustvarjalcev, da ne bodo poudarjali štajerskega dialekta, sprožila največ odzivov.
Denimo mariborski filozof Boris Vezjak je na svojem blogu zapisal: "Da bo Dario Varga skupaj s kolegi zapletene kriminalne zgodbe v šestih nadaljevanjih reševal v bolj ali manj nevtralnem, morda celo ljubljanskem dialektu, v najboljšem primeru nečem, kar nikakor ne zveni kot približek klene mariborščine, ima verjetno kak dober razlog, ki ga bo potrebno, podobno kot v kriminalkah Avgusta Demšarja alias Tomaža Zupančiča, šele detektirati. Ni namreč dvoma, da je dogajanje v njegovih romanih prepoznavno postavljeno v štajersko metropolo." V nadaljevanju zapisa izrazi še enega od pomislekov, za katerega zapiše, da bo potrditev zanj potrebno najti pri filmskih ustvarjalcih in producentih. "Štajerski akcent bi kajpak povsem uničil 'resnost' krimiča, seveda predvsem zaradi žanrskega značaja, ki mu pripada. Zakaj? Rad bi spomnil na to, čemur dr. Tina Lengar Verovnik pravi stereotipna podoba geografske in družbene govorice v medijih. Če kdo v naši domačiji v tej disciplini prednjači, je to prav štajerski govor, stereotipno nenehno uporabljan za označevanja komičnih, zabavnih in mentalno omejenih likov, na podoben način kot naj bi se primorski povezoval z mediteransko ležernostjo ali na način, kot stereotipiziramo priseljence iz nekdanjih jugoslovanskih republik."
Odlična gledanost
Očitki gledalcev, da v nadaljevanki pogrešajo štajerski naglas, so se vrstili tudi na družbenih omrežjih, kot kaže, pa so na to opozorili tudi RTV Slovenija. Kot so nam sporočili, največ kritik leti na to, zakaj vsi liki ne govorijo klene štajerščine oziroma mariborskega dialekta. Kot kaže, pa je to tudi redka ali celo edina resna kritika. Kaj vse gledalci pohvalijo? "Hvalijo tempo nadaljevanke, igro, celotno izvedbo nadaljevanke," naštejejo na RTV Slovenija.
Spomnimo, pred približno letom dni se je na TV Slovenija končala še ena odmevna slovenska nadaljevanka Jezero, ki je nastala po motivih istoimenske knjižne uspešnice Tadeja Goloba. Zveneča igralska imena in dobra zgodba sta vsako nedeljo pred televizijske zaslone privabila veliko število gledalcev, odzivi nad dolgo pričakovano in na močno oglaševano serijo pa so bili mešani. Večina je negodovala predvsem nad slabo kvaliteto zvoka. A kljub temu so številke takrat pokazale, da gre za dobro gledano serijo.
In kaj kaže primerjava številk o gledanosti prvega dela obeh nadaljevank? S Kolodvorske so nam sporočili, da si je prvi del nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka v povprečju ogledalo kar 16,6 odstotka ali 315.000 gledalcev, kar predstavlja 28-odstotni delež vseh gledalcev televizije. Kaj konkretno to pomeni? "Gledanost je odlična, najboljša v zvrsti nanizank/nadaljevank od leta 2002 do danes."
Prvi del nadaljevanke Jezero si je sicer ogledalo 14,4 odstotka ali 273.600 gledalcev, kar predstavlja 25-odstotni delež vseh gledalcev televizije. Prvi del nadaljevanke Primeri inšpektorja Vrenka si je v povprečju ogledalo 41.400 gledalcev več, kar zadeva delež, pa 3 odstotne točke več.
Na RTVS še povedo, da so lahko le upali, da bo gledanost nove televizijske serije tako visoka. Pa pričakujejo, da bodo Primeri inšpektorja Vrenka ob koncu predvajanja beležili boljšo gledanost od Jezera? "Jezero je imelo v povprečju odlično gledanost, pričakujemo, da bo imela nadaljevanka Primeri inšpektorja Vrenka po šestih delih primerljivo odlično gledanost kot Jezero, mogoče tudi za nekaj deset tisoč gledalcev boljšo."
